Komentar

O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?

Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih medijskih analfabetov, ki se z večletno zamudo lotevajo zadev, o katerih ne vedo popolnoma nič. Ta filozof in vaški psihoanalitik se je zdaj lotil sodbe v zadevi Novič, ki se ji izogiba verjetno najboljši pravnik v državi v tem trenutku. Doktor Vezjak pa se je spravil tudi na intervju, ki ga je z menoj opravil Jožef Možina na Televiziji Slovenija. Sodnik, ki bi oprostil domnevnega morilca, bi bil enako beden pravnik, kot je dr. Boris Vezjak beden filozof.

25.10.2019 14:00
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   Boris Vezjak   Zvjezdan Radonjić   Mladina   filozofija   Karl Marx   Milko Novič   intervju   Jože Možina  

Foto: Mediaspeed

Nikoli niti pomislil nisem, kaj šele trdil, da bi naj državi vladala udbomafija, da bi sodstvo označeval za krivosodje. V sodstvu se je zaredilo nekaj udbomafijašev, enega trpim že leta kot neposrednega vodjo, o čemer seznanjam javnost, precej sodb je naravnost katastrofalnih, vendar slednje ni krivosodje.

Sredi 19. stoletja, natančneje 1847, je v Parizu in Bruslju izšlo krucialno delo dr. Karla Marxa z nazivom Beda filozofije, v katerem pojasnjuje stanje na tedanji levici, skozi kritiko opusa P. J. Proudhona. Žal je potrebno več kot 170 let kasneje obnoviti spomine na domačo nalogo, tokrat v povezavi z določenim dr. Borisom Vezjakom, ki (za razliko od Proudhona) ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije, kolikor doživljamo filozofijo kot pisanje naročenih prispevkov na področju, o katerem ne veš popolnoma ničesar. Poskusil sem najti karkoli objavljenega iz opusa tega doktorja filozofije, vendar v prav nobeni knjižnici, knjigarni ali antikvariatu ni objavljene ene same publikacije osebe, ki se je na stare dni preusmerila iz področij straniščne psihoanalize v reci in piši globine kazenskega prava. Na lepem se je pričel ukvarjati z analizo nekega hudo zahtevnega kazenskopravnega primera, katerega ni prebral ene same strani, o katerem doktorji prava tipa Barbare in Jana Zobca argumentirano oznanjajo, da gre za vrsto primera izmed najzahtevnejših, v katerem je bilo potebno na več deset tisoč straneh opraviti več kot 20 izvedenstev, več kot 70 pričevanj, povezati ugotovitve računalniške, videokomunikacijske, kemične, balistične in še kakšne stroke v celoto inicialno zavoženega primera, v katerem je dokazno vrednoteno zamujenih pet let potekanja zadeve v povsem irelevantne smeri. Sedaj pa se filozof in vaški psihoanalitik loteva materije, ki se ji izogiba verjetno najboljši pravnik v državi tega trenutka.

 

No, in kaj lahko razberemo iz te filozofsko-psihološko-forenzičnopravne driske osebe, za katero nihče izven matične univerze ne ve, da obstaja? Kaj je tako bednega, da narekuje odziv iz arzenala mladega Marxa? Pravzaprav nič, ontološko gledano, vendar veliko, kar ponazarja stanje prodanih medijskih analfabetov, ki se z večletno zamudo lotevajo zadev, o katerih ne vedo popolnoma nič. In kje je bil ta psiho-filozof med prvim sojenjem, v katerem je storjeno več deset kršitev najbolj temeljnih človekovih pravic, zaradi česar je nedolžen človek preždel 3 in pol leta oziroma več kot 1270 dni, več kot 30.660 ur v izbi 3 krat 3 metre?!

 

Kaj je tega psiho-filozofa zbudilo iz medvedjega spanca? Razen plačila in verjetne obljube, da si bo mizerno katedrovanje podaljšal do upokojitve. Uvodoma sodnika, ki ga ne pozna, o katerem ne ve ničesar, na narokih katerega ni presedel sekunde, katerega ene same sodbe ni prebral, označi za zlorabljenca v politične namene. Sodnik je sicer levičar, vendar ker je retardiran, omejen, zblojen ... postaja plen manipulacij desnice. Jožef Možina me je spretno obral, obrnil, zasukal ... Potuhnjenemu, spretnemu Možini je uspela preselitev sojenja iz sodne dvorane v TV studio. Ker sem pač opustil nujno previdnost, pozornost?! Kot da ta klozet-poet ne bi vedel, da je sojenje zaključeno v sodni dvorani anno domini, da sem sodbo v razpravni dvorani št. 327 razglasil dne 17.4.2019, torej ne v TV studiu spretnega desničarja, temveč v sodnem poslopju. Ali je Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev? Katero sojenje izmed 3.000 sojenj sem opravil drugje kot v poslopjih sodišč? V katerih TV studiih levice ali desnice sem sodil?

 

Dalje Vezjak govori o "odmerjanju pravice". Če bi končal osnovno šolo na način, kot se spodobi, brez intervencije staršev, košar s kurami in jajci, bi vedel, da se pravica ne odmerja. Odmerjajo se kazni. Pravica se uresničuje. Ali se dr. filozofije ni uspel izobraziti do nivoja osnovne šole? Ali je tu nekje doseg slovenskih doktora(n)tov?

 

Nadalje, v studijih se ne "gosti". Gosti se v kavarnah, restavracijah, na gasilskih veselicah ... V studijih se opravljajo pogovori. Ali Vizjaka tekom doktoriranja niso zmogli naučiti temeljev gostinstva? V studiu mi ne Možina ne Ambrožičeva nista stregla z jedmi ali s pijačami. Morda se doktor gosti v Mladini, ne le z mezdo za mizeriranje, temveč tudi s paštetami? Morda pa misli na povratno glagolsko obliko "gostiti se" v smislu zgoščanja mase ob prehodu iz plinastih v trdna stanja? Z Možino nisva izvajala kemičnih eksperimentov.

 

Intervju nadalje ni bil "včerajšnji", temveč sinočnji. Obvladovanje časovnih pridevnikov bi naj filozofi obravnavali še v osnovnih šolah, kot smo to pravniki. Če je doktor funkcionalno nepismen, če ne obvlada maternega jezika, kako sploh razmišlja, s čim razmišlja? Miselni procesi namreč potekajo nevrolingvistično v besednih zvezah. Če je za filozofa sinoči včeraj, se zastavlja vprašanje, ali je sposoben oblikovati karkoli smiselnega nad nivojem zahtevnosti osnovne šole?

 

Nama z Možino očita: "Potem sta jo dovolila (sodbo) komentirati". Kvečjemu sva si jo dovolila komentirati. Nisva dovoljevala ali branila komu tretjemu (kamermanu, tonskemu snemalcu) ničesar; lotila sva se početja kar sama. Neobvladovanje povratnih pasivno-glagolskih besednih tvorb kaže na to, da sta starša morala nositi kure in jajca zaradi plitkoumnega Borčija tudi na srednjo šolo (najbrž lesno-tehnološko).

 

Primer Novič bi naj bil spolitiziran do konca. Prvič, ni (bil) spolitiziran, in drugič, ne do konca. Spolitizirati bi naj pomenilo vnesti politične elemente v kaj. V sojenje Noviču niso bili vneseni nikakršni politični elementi. Govora je bilo (v tem delu pogovora) o ozadjih in utemeljenih možnostih, verjeti v potek tega nesrečnega procesa na različne načine, med katerimi sta najmanj dva rušilnega pomena za najbolj temeljne od temeljnih predpostavk obstoja države kot takšne, da sploh ne govorimo o standardih pravnosti, sodobnosti, ustavnosti. Iz pisnih elementov gradiva se nakazujejo možnosti, ki so realne, nikakor pa ne nujne, obstoj katerih bi pomenil, da države sploh ni, tudi v najbolj elementarnem pojmovnem diskurzu. Če je politika odločanje o družbenih razmerah s pomočjo organov države, je jasno, da se z Možino nisva ukvarjala s politiko, temveč z vprašanji elementarne varnosti občanov, morebitnimi vplivi nepolitičnih struktur na pobijanje ljudi, povezanostjo državnih organov s poboji nedolžnih in drugimi vprašanji, ki niso v nikakršnih povezavah z odločanjem oficielnih struktur o družbenih razmerah, temveč z odločanjem neoficielnih struktur o banditskem pobijanju ljudi. Spolitizirati sojenje ali pogovor o sojenju "do konca" bi pomenilo iztisniti, odstraniti iz sojenja ali pogovora o sojenju prav vse, kar ni politika. Trditi, da je sojenje "spolitizirano do konca", je enako bedasto kakor trditi, da žena nekoga primeroma vara do konca.

 

Trditev, da je sodnik oprostil domnevnega morilca, je nelogična do debilnosti. Sodnik nikdar ne oprosti domnevnega morilca. Sodnik oprosti osebo, za katero ni dovolj dokazov, da je morila. Prepreči torej stanje, da bo obsojen domnevni morilec, obsoditi sme le dokazanega morilca. V današnjem svetu ni države niti pravnega reda, v katerem bi bili oproščeni domnevni morilci. Najprej se ugotovi dejstvo domnevnosti, torej ali je sklepanje na obstojnost, resničnost življenjsko, nakar se v drugem koraku sankcionira, penalizira dejavnost, če je in kadar je dokazana. Sodnik, ki bi oprostil domnevnega morilca, bi bil enako beden pravnik, kot je dr. Boris Vezjak beden filozof.

 

Filozof nadalje razlaga nekaj o "kardinalnih tezah". Kaj je v tezah glavno, bistveno, zelo veliko? Teza je namreč trditev, ki jo je treba dokazati. Teza seveda ne more biti kardinalna; kardinalen je kvečjemu pomen trditev, da vlada državi krivosodje in udbomafija. Pustimo po strani, da o tem z Možino nisva spregovorila ene same besede, da tega ni zatrjeval nihče. Omejimo se na nepismenost doktorja, ki oznanja, da je nedokazana trditev zmožna postati glavna, bistvena, zelo velika. Seveda, toda šele ko je dokazana ali z dokazi ovržena; kot teza v nobenem primeru. Z Možino te teze sploh nisva postavila, doktor je pojedel nekaj pokvarjenega, pa se mu je med krčenjem čreves med spanjem zasanjalo. 

 

Nikoli niti pomislil nisem, kaj šele trdil, da bi naj državi vladala udbomafija, da bi sodstvo označeval za krivosodje. V sodstvu se je zaredilo nekaj udbomafijašev, enega trpim že leta kot neposrednega vodjo, o čemer seznanjam javnost, precej sodb je naravnost katastrofalnih, vendar slednje ni krivosodje. Tako ne gre za nikakršno mojo ali Možinovo domišljijo, gre kvečjemu za opozarjanje na izrazito resne možnosti, pogojno obstoječe resničnosti, ki se nakazujejo iz dokaznega gradiva, o čemer bo podala vsaj delne odgovore potekajoča dejavnost organov, ki so v državi zato, da se ukvarjajo z vsebino dokazov. Če se v spisu z imenom in priimkom kot organizator delovanja globoke države na območju zdravstvene blagajne pojavlja ta in ta, mora njegovo dejavnost dokazati, kvalificirati policija, vodena s tožilstvom, ne jaz ali Možina. Midva sva nekaj spregovorila o možnosti, brez omembe imen ali priimkov, kako bo pojavnost te osebe v dokaznem gradivu ovrednostila policija, je seveda njena stvar. V tem, da sem prebral nekaj, kar piše v ugotovitvah predkazenskega, preiskovalnega in kazenskega postopka v fazi sojenja, aprila 2019 v poslopju sodišča, strankam in javnosti, ni prav ničesar, kar kaže na domišljijo.

 

Če bi doktor domačo nalogo spolitizirane revije, ki mu je plačala, da omaje mojo verodostojnost v cilju reševanja tega politika, opravil uspešno (za kar je očitno nesposoben), bi moral dokazati, da je pojavljanje te osebe z imenom in priimkov sad moje domišljije. V ta namen bi moral prebrati spis. Pa ga ni. Govori torej nahujše bedarije popolnoma na pamet. Kot nek njegov kolega - planinec, bližnji sodelavec istega tega politika, ki me je napadel 4 dni po objavi sodbe "na zalogo", čeprav tedaj nisem z eno samo besedo omenil tega uglednega politika, tudi nameraval nisem. Politik namreč po vsej verjetnosti je del ukrepanja na planu odtujevanja medicinske blagajne, vendar ni v prav nikakršni povezavi z umorom Jamnika, Plavca in morda še koga drugega v prihodnosti.

 

Zakaj bi naj torej omenjal tega politika, če ni v nikakršni povezavi s predmetno zadevo? Kaj me briga, ali pleni ali ne pleni državne blagajne; sodil sem Milku Noviču, ne medicinskim tatovom. Politika sta torej neposredno razkrila njegov najbližji politični sodelavec in sedaj klozet-filozof. Noben časopis ga več ne more ubraniti pred avtogolom; tlačiti v zgodbo Radonjića in Možino ni razumno.

 

Torej sprehod po prispevku "Zlorabljen v politične namene tistih, ki z njim igrajo šah" ni dosegel plačanega namena. Obratno - politik je oznanjen, denunciran šele sedaj, ne da bi z Možino kakorkoli sodelovala. Mimogrede, šaha ne igram, z mano torej šaha ni mogoče igrati. Tudi premikati po šahovnici me ni možno. Nisem iz območja Mladine.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
32
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,403
02/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,664
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,635
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,782
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,455
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 944
07/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,739
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 780
09/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 777
10/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,530