Komentar

Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem

Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov na portalu+ so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji. Nisem ne politik, ne kriminalist, tožilec ali preiskovalni novinar, ki bi se profesionalno ukvarjal z razkrivanjem kriminala. Ne poznam nobenega žvižgača, ki bi me obveščal o kriminalu, k hromi Slovenijo. Sem samo pozoren opazovalce in analitik, ki pozorno opazuje, kaj se dogaja v poslovanju, kakšne so napovedi in kakšni so rezultati.

27.10.2019 09:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   provizije   država   občine   državna podjetja   10 odstotkov   zakon o javnem naročanju

Razne prepreke Zakona o javnem naročanju so bolj ali manj v posmeh, saj je tehnologija tako dobro izdelana, da se drobnih prevar ne da odkriti niti z lupo pri belem dnevu.

Pustimo ob strani klasični kriminal in lopove, ki zamaskirani z macolami razbijajo šipe, vdirajo v trgovine ali stanovanja in v vrečah odnesejo hrano, cigarete ali viski. O teh ni potrebno pisati, saj je za njih več kot odlično poskrbljeno. Opisati je potrebno poslovni kriminal, ki je je postal standard poslovanja v Sloveniji. Generalno imamo tri področja, ki se med seboj ločijo predvsem po oblikah in tehnologiji poslovanja:

 

1. Državna podjetja,

2. Občine in

3. Država

 

Vsem so poznane postavke: 10 % in 30 %. Kaj to pomeni? To pomeni, da je vsak posel, ki ga sklene državno podjetje, občina ali država, obremenjen z desetprocentno provizijo. Tukaj je potrebno podati opombo: praviloma. Namreč okolje še ni popolnima pokvarjeno, obstajajo svetle izjeme, ki potrjujejo pravilo. Pa si oglejmo, kako to pravilo deluje.

 

 

Državna podjetja

 

Državna podjetja vodijo uprave, ki jih nastavlja vodilna politika. Ta je pred vsem leva, saj je na oblasti večino časa samostojne Slovenije in dandanes praktično ni mogoče postati vodilni menedžer v državni firmi, torej član ali šef uprave, če nisi "naš". To je pomembno dejstvo, saj kaže na popolno zlizanost vodilne politike z upravljanjem državnih podjetij. Vodilna politika se ne more sprenevedati, da ni v celoti odgovorna za poslovanje državnih podjetij. Ker postavlja "naše", je za njih odgovorna in ker sama ni za nič kriva, tudi "naši" v podjetjih niso krivi in jih je potrebno do konca ščititi, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da "zapojejo".

 

Značilnost pri poslovanju državnih podjetjih je, da ogromno poslov oddajajo podizvajalcem. Množica poslov je popolnoma nepotrebnih, oddani pa so zaradi provizij. Praviloma velja, da je vsak posel obremenjen z 10 %. V manjših podjetjih provizijo pokasira uprava. Da lahko to izvede, podkupi nadzorni svet s priložnostnimi darili, pogostitvami, nagradami in sejninami. V večjih podjetij gre za večje vsote in za nekoliko bolj zapletene operacije, pa vendar so tudi tam poti in je tudi tam izdelana tehnologija, ki omogoča uveljavljati pravilo 10 %.

 

Tukaj nastopi še drugo pravilo, in sicer 30 %. Zneski provizij 10 % mnogokrat presegajo vrednosti, ki se jih da nemoteno preliti iz kase podjetja v privatne žepe, zato so potrebni posredniki, kar pa stane in zato običajne provizije ne zadoščajo. Pogodbeni znesek je treba dvigniti. Recimo pri pranju denarja, ki je najpogostejši primer, se tarife gibljejo okrog 30 %. Poleg tega običajnega kriminala, ki je utečen in udomačen, je potrebno opozoriti na predmete kvarnih pogodb. V veliki meri so to odvetniške storitve, predvsem pavšali. Potem so tu računalniške storitve, servisi in nakupi opreme, vzdrževanje le te, programska oprema, nepotrebne študije, ki jih zverzirana in specializirana podjetja zaračunavajo in s tem bogatijo.

 

 

Občine

 

Praktično vse investicije, nabava in vzdrževanje so podvrženi pravilu desetih odstotkov. Redke so izjeme, kjer župani ne tolerirajo takšnih provizij in ne dopuščajo pravila 10 %. Ločimo sicer nekaj posebnosti, ki pa v končni fazi vseeno opeharijo občino za tistih 10 %. V malih občinah provizije kasira običajno župan sam. Zlasti tisti župani, ki se ugnezdijo in županujejo po več mandatov. Zaslužki sicer niso veliki, so pa kar dobra podpora družinskemu proračunu.

 

V nekoliko večjih občinah popolna individualizacija pravila desetih odstotkov ni mogoča. Tam se formirajo določeni fevdi, ki kasirajo provizije, recimo pri nabavi pisarniškega materiala, tekočem vzdrževanju, servisiranju vozil, če občina z njimi razpolaga. Večje investicije pa so v domeni župana: on vodi razpise, on se dogovarja s ponudniki in na koncu je on tisti, ki pokasira 10 %.

 

Župan si v glavnem v celoti podredi upravo, v kateri zaposli svoje ljudi, ki mu omogočajo kasiranje provizij. Zaposleni so mu zvesti, saj si ne upajo nasprotovati, še manj pa jim pade na pamet, da bi "žvižgali". Vsako najmanjše odtekanje informacij je namreč lahko odkriti, saj gre za majhne sredine, kjer ni nič skrito. Županovo zlorabljanje položaja (oblasti) pa se tolerira, saj je "fejst fant, ki da nekaj tudi za ljudstvo", ko priredi kakšno zabavo ali podeli diplome zaslužnim, ko "zrihta" kakšno delovno mesto v šoli, vrtcu ali občinski upravi.

 

Večje občine so nekoliko bolj specifične, pa vendar pravilo velja; male ribe pripadajo malim ribam, velike ribe pa veliki ribi. O velikih poslih stečejo pogovori le za zaprtimi vrati in jih spremlja čim manj oči, ki so v glavah strogo zanesljivih ljudi. Najbogatejši, najsrečnejši in vedno nasmejani je mož, Deset odstotkov imenovan.

 

 

Država

 

Država, državna uprava, ministrstva ... tukaj je variant več, obstajajo različne tehnologije in seveda je vključenih bistveno več "porabnikov". Specifika je tudi v tem, da se pogosto menjajo ministri, ki so največkrat nepoučeni o tem, kaj se jim dogaja na ministrstvu, postavljeni pa so na ministrski položaj zato, da direktno omogočajo velike posle mafiji, ki zajema z veliko žlico in se seveda ne meni za drobiž (tj. 10 %). 

 

Osnova odliva 10 % je proračun. Proračun pripravljajo sektorji v posameznem ministrstvu. Uradniki, ki pripravljajo proračunske postavke, so stari mački, ki poznajo tehnologijo in imajo naštudirane porabnike proračunskih sredstev. So nekakšni grofje svojih fevdov. Nikogar ne spustijo blizu in nepisano pravilo je, da nihče v njihov fevd ne sme vstopiti, saj tudi sami dovolj disciplinirani  n ne motijo sosednjega grofa (ali grofice). Ta mali črvek nagloda proračunski kolač in v njem zagotovi denarce za svoj fevd. Ti so po njegovih izjavah nujo potrebni za funkcioniranje ministrstva. Tako si zagotovi naročilo kakšne študije, službenega potovanja, nakup naprave, organizacijo seminarja ali kaj podobnega. Je dovolj neopazen, da lahko to počne dovolj avtonomno in ga nihče ne nadzira. Ima proste roke in z lahkoto pokasira tistih zaželjenih 10 %. Razne prepreke Zakona o javnem naročanju so bolj ali manj v posmeh, saj je tehnologija tako dobro izdelana, da se drobnih prevar ne da odkriti niti z lupo pri belem dnevu.

 

Ko se seštejejo vse te drobne lumparije, gre za kar zajeten denar, česar pa ni mogoče kriminalizirati, saj bi najverjetneje odkrivanje in pregon državo stala več, kot škoda, ki jo ti mali lopovi naredijo. Bistveno več škode pa naredijo lobisti, ki popolnoma nekompetentnim ministrom sugerirajo aktivnosti, ki vodijo v velike polomije. Če nič drugega vsaj v velike provizije, ki jih pokasirajo tisti, ki ministra posadijo na ministrski stolček in ta plača kosilo za storjeno uslugo. Nič ni zastonj. Vse je potrebno plačati.

 

Če sem omenil drobne luknjice, navrtane v proračun, ki napajajo majhne grofice in grofičke, gre pri plačilu kosil lobistom, ki postavljajo vsakokratno oblast, za prave veletoke, ki napolnjujejo blagajne, žepi so preplitki, lobistom. Kako se to počne, lahko skorajda dnevno vidimo in beremo, pa se žal nič ne zgodi.

 

Seveda tak opazovalec, kot sem sam, ne morem nič. Lahko razpolagam le z indici, s sumi, ki so sicer logično podkrepljeni, za konkretni pregon pa so potrebni dokazi. Do njih lahko pridejo le pooblaščeni, ki pa se večinoma ne zganejo, kar lahko pripelje do suma, da so tudi sami del (z)družbe, ki lepo živi na račun ustaljenih pravil poslovanja nenepisanega pravila desetih odstotkov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
4
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.023
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.809
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.610
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.927
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.135
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.691
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.948
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.640
09/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.504
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.324