Komentar

Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem

Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov na portalu+ so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji. Nisem ne politik, ne kriminalist, tožilec ali preiskovalni novinar, ki bi se profesionalno ukvarjal z razkrivanjem kriminala. Ne poznam nobenega žvižgača, ki bi me obveščal o kriminalu, k hromi Slovenijo. Sem samo pozoren opazovalce in analitik, ki pozorno opazuje, kaj se dogaja v poslovanju, kakšne so napovedi in kakšni so rezultati.

27.10.2019 09:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   provizije   država   občine   državna podjetja   10 odstotkov   zakon o javnem naročanju

Razne prepreke Zakona o javnem naročanju so bolj ali manj v posmeh, saj je tehnologija tako dobro izdelana, da se drobnih prevar ne da odkriti niti z lupo pri belem dnevu.

Pustimo ob strani klasični kriminal in lopove, ki zamaskirani z macolami razbijajo šipe, vdirajo v trgovine ali stanovanja in v vrečah odnesejo hrano, cigarete ali viski. O teh ni potrebno pisati, saj je za njih več kot odlično poskrbljeno. Opisati je potrebno poslovni kriminal, ki je je postal standard poslovanja v Sloveniji. Generalno imamo tri področja, ki se med seboj ločijo predvsem po oblikah in tehnologiji poslovanja:

 

1. Državna podjetja,

2. Občine in

3. Država

 

Vsem so poznane postavke: 10 % in 30 %. Kaj to pomeni? To pomeni, da je vsak posel, ki ga sklene državno podjetje, občina ali država, obremenjen z desetprocentno provizijo. Tukaj je potrebno podati opombo: praviloma. Namreč okolje še ni popolnima pokvarjeno, obstajajo svetle izjeme, ki potrjujejo pravilo. Pa si oglejmo, kako to pravilo deluje.

 

 

Državna podjetja

 

Državna podjetja vodijo uprave, ki jih nastavlja vodilna politika. Ta je pred vsem leva, saj je na oblasti večino časa samostojne Slovenije in dandanes praktično ni mogoče postati vodilni menedžer v državni firmi, torej član ali šef uprave, če nisi "naš". To je pomembno dejstvo, saj kaže na popolno zlizanost vodilne politike z upravljanjem državnih podjetij. Vodilna politika se ne more sprenevedati, da ni v celoti odgovorna za poslovanje državnih podjetij. Ker postavlja "naše", je za njih odgovorna in ker sama ni za nič kriva, tudi "naši" v podjetjih niso krivi in jih je potrebno do konca ščititi, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da "zapojejo".

 

Značilnost pri poslovanju državnih podjetjih je, da ogromno poslov oddajajo podizvajalcem. Množica poslov je popolnoma nepotrebnih, oddani pa so zaradi provizij. Praviloma velja, da je vsak posel obremenjen z 10 %. V manjših podjetjih provizijo pokasira uprava. Da lahko to izvede, podkupi nadzorni svet s priložnostnimi darili, pogostitvami, nagradami in sejninami. V večjih podjetij gre za večje vsote in za nekoliko bolj zapletene operacije, pa vendar so tudi tam poti in je tudi tam izdelana tehnologija, ki omogoča uveljavljati pravilo 10 %.

 

Tukaj nastopi še drugo pravilo, in sicer 30 %. Zneski provizij 10 % mnogokrat presegajo vrednosti, ki se jih da nemoteno preliti iz kase podjetja v privatne žepe, zato so potrebni posredniki, kar pa stane in zato običajne provizije ne zadoščajo. Pogodbeni znesek je treba dvigniti. Recimo pri pranju denarja, ki je najpogostejši primer, se tarife gibljejo okrog 30 %. Poleg tega običajnega kriminala, ki je utečen in udomačen, je potrebno opozoriti na predmete kvarnih pogodb. V veliki meri so to odvetniške storitve, predvsem pavšali. Potem so tu računalniške storitve, servisi in nakupi opreme, vzdrževanje le te, programska oprema, nepotrebne študije, ki jih zverzirana in specializirana podjetja zaračunavajo in s tem bogatijo.

 

 

Občine

 

Praktično vse investicije, nabava in vzdrževanje so podvrženi pravilu desetih odstotkov. Redke so izjeme, kjer župani ne tolerirajo takšnih provizij in ne dopuščajo pravila 10 %. Ločimo sicer nekaj posebnosti, ki pa v končni fazi vseeno opeharijo občino za tistih 10 %. V malih občinah provizije kasira običajno župan sam. Zlasti tisti župani, ki se ugnezdijo in županujejo po več mandatov. Zaslužki sicer niso veliki, so pa kar dobra podpora družinskemu proračunu.

 

V nekoliko večjih občinah popolna individualizacija pravila desetih odstotkov ni mogoča. Tam se formirajo določeni fevdi, ki kasirajo provizije, recimo pri nabavi pisarniškega materiala, tekočem vzdrževanju, servisiranju vozil, če občina z njimi razpolaga. Večje investicije pa so v domeni župana: on vodi razpise, on se dogovarja s ponudniki in na koncu je on tisti, ki pokasira 10 %.

 

Župan si v glavnem v celoti podredi upravo, v kateri zaposli svoje ljudi, ki mu omogočajo kasiranje provizij. Zaposleni so mu zvesti, saj si ne upajo nasprotovati, še manj pa jim pade na pamet, da bi "žvižgali". Vsako najmanjše odtekanje informacij je namreč lahko odkriti, saj gre za majhne sredine, kjer ni nič skrito. Županovo zlorabljanje položaja (oblasti) pa se tolerira, saj je "fejst fant, ki da nekaj tudi za ljudstvo", ko priredi kakšno zabavo ali podeli diplome zaslužnim, ko "zrihta" kakšno delovno mesto v šoli, vrtcu ali občinski upravi.

 

Večje občine so nekoliko bolj specifične, pa vendar pravilo velja; male ribe pripadajo malim ribam, velike ribe pa veliki ribi. O velikih poslih stečejo pogovori le za zaprtimi vrati in jih spremlja čim manj oči, ki so v glavah strogo zanesljivih ljudi. Najbogatejši, najsrečnejši in vedno nasmejani je mož, Deset odstotkov imenovan.

 

 

Država

 

Država, državna uprava, ministrstva ... tukaj je variant več, obstajajo različne tehnologije in seveda je vključenih bistveno več "porabnikov". Specifika je tudi v tem, da se pogosto menjajo ministri, ki so največkrat nepoučeni o tem, kaj se jim dogaja na ministrstvu, postavljeni pa so na ministrski položaj zato, da direktno omogočajo velike posle mafiji, ki zajema z veliko žlico in se seveda ne meni za drobiž (tj. 10 %). 

 

Osnova odliva 10 % je proračun. Proračun pripravljajo sektorji v posameznem ministrstvu. Uradniki, ki pripravljajo proračunske postavke, so stari mački, ki poznajo tehnologijo in imajo naštudirane porabnike proračunskih sredstev. So nekakšni grofje svojih fevdov. Nikogar ne spustijo blizu in nepisano pravilo je, da nihče v njihov fevd ne sme vstopiti, saj tudi sami dovolj disciplinirani  n ne motijo sosednjega grofa (ali grofice). Ta mali črvek nagloda proračunski kolač in v njem zagotovi denarce za svoj fevd. Ti so po njegovih izjavah nujo potrebni za funkcioniranje ministrstva. Tako si zagotovi naročilo kakšne študije, službenega potovanja, nakup naprave, organizacijo seminarja ali kaj podobnega. Je dovolj neopazen, da lahko to počne dovolj avtonomno in ga nihče ne nadzira. Ima proste roke in z lahkoto pokasira tistih zaželjenih 10 %. Razne prepreke Zakona o javnem naročanju so bolj ali manj v posmeh, saj je tehnologija tako dobro izdelana, da se drobnih prevar ne da odkriti niti z lupo pri belem dnevu.

 

Ko se seštejejo vse te drobne lumparije, gre za kar zajeten denar, česar pa ni mogoče kriminalizirati, saj bi najverjetneje odkrivanje in pregon državo stala več, kot škoda, ki jo ti mali lopovi naredijo. Bistveno več škode pa naredijo lobisti, ki popolnoma nekompetentnim ministrom sugerirajo aktivnosti, ki vodijo v velike polomije. Če nič drugega vsaj v velike provizije, ki jih pokasirajo tisti, ki ministra posadijo na ministrski stolček in ta plača kosilo za storjeno uslugo. Nič ni zastonj. Vse je potrebno plačati.

 

Če sem omenil drobne luknjice, navrtane v proračun, ki napajajo majhne grofice in grofičke, gre pri plačilu kosil lobistom, ki postavljajo vsakokratno oblast, za prave veletoke, ki napolnjujejo blagajne, žepi so preplitki, lobistom. Kako se to počne, lahko skorajda dnevno vidimo in beremo, pa se žal nič ne zgodi.

 

Seveda tak opazovalec, kot sem sam, ne morem nič. Lahko razpolagam le z indici, s sumi, ki so sicer logično podkrepljeni, za konkretni pregon pa so potrebni dokazi. Do njih lahko pridejo le pooblaščeni, ki pa se večinoma ne zganejo, kar lahko pripelje do suma, da so tudi sami del (z)družbe, ki lepo živi na račun ustaljenih pravil poslovanja nenepisanega pravila desetih odstotkov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
3
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.430
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.838
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.914
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.003
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.546
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.150
08/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.072
09/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.172
10/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.575