Komentar

Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota

Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje potrebuje softversko analitiko. Smo sredi procesa webifikacije in softverizacije sveta, sredi ultimativno programirane resničnosti. Enega njenih najkomplesknejši izrazov vidmo v programiranih strukturah računalniške iger. V njih gledamo strojnico povratnih informacij.

26.10.2019 21:20
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lev Manovič   Moskva   Yoko Ono   New York   Marko Peljhan   Bojan Anđelković   Janez Strehovec

Po spletu posebnih okoliščin sem prejšnji teden na retrospektivni razstavi konceptualne umetnice Yoko Ono srečal Leva Manoviča. Kdo je on? V enem izdihu: Lev Manovič je misleči elektron. Dodajam: on je radikalen umetniški teoretik kulture in umetnosti novih medijev, ki živi in dela v New Yorku. Je ruski teoretik, ki že desetletja živi in dela v ZDA. Naključje nama je organiziralo prvo srečanje v Muzeju sodobne umetnosti v Moskvi in to takoj na najvišji ravni - na razstavi famozne fluksus umetnice. Naj vas opozorim, da bom Manovičevo razvojno mišljenje posredno vključeval v svoje besedilo, predvsem njegove oblikoslovne teze, ki so razširjene po vsem planetu. To je komentar o umetniški meta-morfologiji novomedijske umetnosti s poudarkom na računalniških igrah.

 

Poleg tega, da si z Manovičem deliva isto letnico rojstva, naju povezuje tudi nekaj skupnih prijateljev, ki večinoma izhajajo iz računalniških umetniških mrež. Eden med njimi je neokonceptualist Marko Peljhan, umetnik, ki samega sebe srečuje na letaliških terminalih, verjamem, da je z Manovičem življenjem podobno. Predvsem je kot teoretik umetnosti in kulture virtuozen strateg. Izvrsten je v politikah sodobne (softverske) analitike. S pomočjo mega data struktur analizira informacijska polja umetnosti in kulture. Istočasno pa s svojim mišljenjem omogoča oblikovalski skupnosti, da prestopa lastne omejitve. Njegovo novomedijsko raziskovanje je mogoče spremljati na medmrežju že od srede devetdesetih let / www.manovich.net /. Grafira (te besede Fran ne zazna) planetarno softversko resničnost. Je eden redkih ljudi iz sveta umetnosti, ki vidi v statističnih raziskavah in v njihovih predstavitvenih modelih lepoto - vmesniško /interface/ lepoto. Menim, da ga dejansko razveseljujejo statistični podatki, predvsem njihovi prikazi, na podoben način kot nekatere vzburjajo gorski vzponi. Podobnih mislecev kot je on ni ravno mnogo na tem svetu.

 

Nisem povsem prepričan ali bi Lev Manovič sprejel zame pomembno časovnico stilne delitve modernizma, ki jo primerjam z renesančno delitvijo; na rani modernizem, na visoki in pozni modernizem. Zagotovo pa je zanj visoko modernistični izraz izhodišče za oblikovanje bodočega poznega modernizma XXII. stoletja. To je najbolj razvidno iz njegovih analiz računalniških aplikacij. Vsak dan predlaga svetu nove koncepte, izhajajoče iz novomedijskih in softverskih spoznanj. S svojo pozicijo zelo vpliva na novoveško kulturo, na umetniških akademijah mentorira umetniške vrednote, na medmrežju pa jih potrpežljivo shranjuje.

 

Za razliko od mene, ki si na noben način ne dovolim, da bi zamenjal umetniško pozicijo za kulturno, on dobesedno in dosledno oblikuje novo softversko kulturo. Kultura je zanj največja vrednota. Mi, umetniki levi anarhisti to idejo težko sprejmemo, je pa več kot logična. Vzporedno raziskuje zgodovino softverja in posledično oblikuje softversko kulturno terminologijo. V resnici obožuje kulturne konflikte, to dejstvo naju povezuje. Opremlja jih s svojimi izvrstnimi ekspertizami, s svojimi medmrežnimi izvedenskimi poročili.

 

Hipoteza: prepričan sem, da ga predpona post ne dela zadovoljnega istočasno pa je ravno on tisti, ki mi predstavlja s svojim opusom postkritika XXI. stoletja, kritika softverskega kulturkapitalizma. Razvija kapitalistično abstrakcijo v neposredni akciji. A navkljub temu moj tovariš v boju za lepoto sveta Bojan Anđelković pravi, da še danes ne obstaja knjiga, ki bi bolj sistematično razložila logiko in naravo novih medijev, kot je Manovičeva knjiga Jezik novih medijev s preloma tisočletja. Naj zaključkim prvi del mojega komentarja z dejstvom, da je Lev Manovič direktor Laboratorija za softversko kulturno analitiko (Big data analize).

 

Beseda tedna: Ekspertnost je značilna beseda, ki označuje vsebino kakega dela, članka in nam omogoča iskanje želene informacije. Ko sem na začetku današnjega komentarja zapisal, da je Lev Manovič radikalen umetniški analitik, sem mislil tudi na to, da vzpostavlja pomembno razlikovanje med blogerstvom in ekspertnostjo. Neverjetno estetsko je izzvenel prejšni petek njegov stavek: Rad se prepuščam propagandi! Verjetno je želel izpostaviti idejo, ki nasprotuje promocijskim dikcijam (PR). Razumem in berem ga kot kritika vladajoče govorice sistema.

 

Neplačan oglas: Predlagam vam, da si v naslednjih tednih ogledate v Narodni galeriji bienalno razstavo republiškega oblikovanja vizualnih komunikacij - Brumen. Konec oglasa.

 

Lev Manovič v zadnjem desetletju gradi teorijo kulturnega interfacea. Svoje mišljenje o novomedijski umetnosti vpenja s pomočjo različnih inovativnih kulturnih modelov, s pomočjo programske opreme, kakor tudi s pomočjo softverske info-estetike. Izjemno inovativen je v oblikovanju pomenskih središč in pri vzpostavljanju novih besednih zvez. Njegove sugestije za nove besedne zveze se z veliko hitrostjo prelijejo v računalniško skupnost. Ta pa jih brez velike polemike sprejma (npr. remixabilnost). Njegovi sledilci, ki jih ni malo, jih pospešeno širijo po svetovnem medmrežju. Če komu, je ravno njemu razvidna povezava med dadaizmom in dataizmom, zato ker sledi tako vizualne kot besedne transkacije. Organizira principe za selekcijo softverskih kulturnih informacij.

 

Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje potrebuje softversko analitiko. Smo sredi procesa webifikacije in softverizacije sveta, sredi ultimativno programirane resničnosti. Enega njenih najkomplesknejši izrazov vidmo v programiranih strukturah računalniške iger. V njih gledamo strojnico povratnih informacij. Računalniška igra temelji predvsem na zmogljivosti računalnika (3D operacijskega sistema), ki kvantizira oziroma preračunava slike na zaslonu, istočasno pa jih vektorsko dinamizira s premikanjem po geometriziranem prostoru. Vse v igri je povezano z njenim žanrom. Vse v računalniški igri izhaja iz želje po popolnem nadzoru - prostora.

 

Fatalno oblikovanje funkcij! 

 

Vpogled v novomedijsko kulturo: ta opravlja združevanje dveh izvornih medijskih strutur, kot sta recimo film in arhitektura, z računalniškim organiziranjem v meta medijsko stanje. Lev Manovič je bil med prvimi, ki so ozaveščali vzporedno navigiran prostor računalniških iger. V njih gledamo enega od možnih konceptov predstavitve večnosti. Seveda ne mislim pred vami analizirati računalniški iger (med nami je izvrsten teoretik o tej temi Janez Strehovec, katerega analize slonijo v veliki meri tudi na Manovičevih konceptih), ampak vas želim samo spomniti kakšen interpretativni potencial biva v njih.

 

Optična zmogljivost perspektive v računalniški igri: prostor je vizualna zamejitev, optični stroj, ki ga poganja čas. V prostoru opazujemo odnose znotraj organiziranega virtualnega vesolja. Tam, kjer je prostor, lahko napovemo dogodkovnost. Računalniška igra je matematično in semantično organiziran poligon, ki nam navkljub naši fizični odsotnosti, manifestira pomene. Lev Manovič nas s svojo teoretsko energijo usmerja v virtualni svet softverja. Gledamo utripajoče globinsko zaznavanje s supra-razgledne-točke v tloris igre. Bistveno pa je to, da vse, ampak čisto vse izhaja iz funkcionalizma: v načinu delovanja prepoznamo lepoto igre. Igra je seveda konstruirana funkcionalnost. Na tej točki se poveže s historično konstruktivistično pozicijo. To je tisto, kar je potrebo razumeti. Lepota računalniške igre je vzpostavljena prek programirane funkcije. Seveda tudi s pomočjo perspektive. Izum renesančne perspektive realno gradi računalniško panoramo. Bistveno v visoki modernosti se je torej začelo procesirati v renesansi in v ranem modernizmu, s konstruktivizmom. S pozicije nadočesa gledamo večno izhodišče - konstruktivizem in suprematizem. To Lev Manovič več kot odlično razume in širi po svojih medmrežjih!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
0
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,322
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,168
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,103
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,768
05/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,267
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,146
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 935
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,011
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,223
10/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,672