Komentar

Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota

Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje potrebuje softversko analitiko. Smo sredi procesa webifikacije in softverizacije sveta, sredi ultimativno programirane resničnosti. Enega njenih najkomplesknejši izrazov vidmo v programiranih strukturah računalniške iger. V njih gledamo strojnico povratnih informacij.

26.10.2019 21:20
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lev Manovič   Moskva   Yoko Ono   New York   Marko Peljhan   Bojan Anđelković   Janez Strehovec

Po spletu posebnih okoliščin sem prejšnji teden na retrospektivni razstavi konceptualne umetnice Yoko Ono srečal Leva Manoviča. Kdo je on? V enem izdihu: Lev Manovič je misleči elektron. Dodajam: on je radikalen umetniški teoretik kulture in umetnosti novih medijev, ki živi in dela v New Yorku. Je ruski teoretik, ki že desetletja živi in dela v ZDA. Naključje nama je organiziralo prvo srečanje v Muzeju sodobne umetnosti v Moskvi in to takoj na najvišji ravni - na razstavi famozne fluksus umetnice. Naj vas opozorim, da bom Manovičevo razvojno mišljenje posredno vključeval v svoje besedilo, predvsem njegove oblikoslovne teze, ki so razširjene po vsem planetu. To je komentar o umetniški meta-morfologiji novomedijske umetnosti s poudarkom na računalniških igrah.

 

Poleg tega, da si z Manovičem deliva isto letnico rojstva, naju povezuje tudi nekaj skupnih prijateljev, ki večinoma izhajajo iz računalniških umetniških mrež. Eden med njimi je neokonceptualist Marko Peljhan, umetnik, ki samega sebe srečuje na letaliških terminalih, verjamem, da je z Manovičem življenjem podobno. Predvsem je kot teoretik umetnosti in kulture virtuozen strateg. Izvrsten je v politikah sodobne (softverske) analitike. S pomočjo mega data struktur analizira informacijska polja umetnosti in kulture. Istočasno pa s svojim mišljenjem omogoča oblikovalski skupnosti, da prestopa lastne omejitve. Njegovo novomedijsko raziskovanje je mogoče spremljati na medmrežju že od srede devetdesetih let / www.manovich.net /. Grafira (te besede Fran ne zazna) planetarno softversko resničnost. Je eden redkih ljudi iz sveta umetnosti, ki vidi v statističnih raziskavah in v njihovih predstavitvenih modelih lepoto - vmesniško /interface/ lepoto. Menim, da ga dejansko razveseljujejo statistični podatki, predvsem njihovi prikazi, na podoben način kot nekatere vzburjajo gorski vzponi. Podobnih mislecev kot je on ni ravno mnogo na tem svetu.

 

Nisem povsem prepričan ali bi Lev Manovič sprejel zame pomembno časovnico stilne delitve modernizma, ki jo primerjam z renesančno delitvijo; na rani modernizem, na visoki in pozni modernizem. Zagotovo pa je zanj visoko modernistični izraz izhodišče za oblikovanje bodočega poznega modernizma XXII. stoletja. To je najbolj razvidno iz njegovih analiz računalniških aplikacij. Vsak dan predlaga svetu nove koncepte, izhajajoče iz novomedijskih in softverskih spoznanj. S svojo pozicijo zelo vpliva na novoveško kulturo, na umetniških akademijah mentorira umetniške vrednote, na medmrežju pa jih potrpežljivo shranjuje.

 

Za razliko od mene, ki si na noben način ne dovolim, da bi zamenjal umetniško pozicijo za kulturno, on dobesedno in dosledno oblikuje novo softversko kulturo. Kultura je zanj največja vrednota. Mi, umetniki levi anarhisti to idejo težko sprejmemo, je pa več kot logična. Vzporedno raziskuje zgodovino softverja in posledično oblikuje softversko kulturno terminologijo. V resnici obožuje kulturne konflikte, to dejstvo naju povezuje. Opremlja jih s svojimi izvrstnimi ekspertizami, s svojimi medmrežnimi izvedenskimi poročili.

 

Hipoteza: prepričan sem, da ga predpona post ne dela zadovoljnega istočasno pa je ravno on tisti, ki mi predstavlja s svojim opusom postkritika XXI. stoletja, kritika softverskega kulturkapitalizma. Razvija kapitalistično abstrakcijo v neposredni akciji. A navkljub temu moj tovariš v boju za lepoto sveta Bojan Anđelković pravi, da še danes ne obstaja knjiga, ki bi bolj sistematično razložila logiko in naravo novih medijev, kot je Manovičeva knjiga Jezik novih medijev s preloma tisočletja. Naj zaključkim prvi del mojega komentarja z dejstvom, da je Lev Manovič direktor Laboratorija za softversko kulturno analitiko (Big data analize).

 

Beseda tedna: Ekspertnost je značilna beseda, ki označuje vsebino kakega dela, članka in nam omogoča iskanje želene informacije. Ko sem na začetku današnjega komentarja zapisal, da je Lev Manovič radikalen umetniški analitik, sem mislil tudi na to, da vzpostavlja pomembno razlikovanje med blogerstvom in ekspertnostjo. Neverjetno estetsko je izzvenel prejšni petek njegov stavek: Rad se prepuščam propagandi! Verjetno je želel izpostaviti idejo, ki nasprotuje promocijskim dikcijam (PR). Razumem in berem ga kot kritika vladajoče govorice sistema.

 

Neplačan oglas: Predlagam vam, da si v naslednjih tednih ogledate v Narodni galeriji bienalno razstavo republiškega oblikovanja vizualnih komunikacij - Brumen. Konec oglasa.

 

Lev Manovič v zadnjem desetletju gradi teorijo kulturnega interfacea. Svoje mišljenje o novomedijski umetnosti vpenja s pomočjo različnih inovativnih kulturnih modelov, s pomočjo programske opreme, kakor tudi s pomočjo softverske info-estetike. Izjemno inovativen je v oblikovanju pomenskih središč in pri vzpostavljanju novih besednih zvez. Njegove sugestije za nove besedne zveze se z veliko hitrostjo prelijejo v računalniško skupnost. Ta pa jih brez velike polemike sprejma (npr. remixabilnost). Njegovi sledilci, ki jih ni malo, jih pospešeno širijo po svetovnem medmrežju. Če komu, je ravno njemu razvidna povezava med dadaizmom in dataizmom, zato ker sledi tako vizualne kot besedne transkacije. Organizira principe za selekcijo softverskih kulturnih informacij.

 

Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje potrebuje softversko analitiko. Smo sredi procesa webifikacije in softverizacije sveta, sredi ultimativno programirane resničnosti. Enega njenih najkomplesknejši izrazov vidmo v programiranih strukturah računalniške iger. V njih gledamo strojnico povratnih informacij. Računalniška igra temelji predvsem na zmogljivosti računalnika (3D operacijskega sistema), ki kvantizira oziroma preračunava slike na zaslonu, istočasno pa jih vektorsko dinamizira s premikanjem po geometriziranem prostoru. Vse v igri je povezano z njenim žanrom. Vse v računalniški igri izhaja iz želje po popolnem nadzoru - prostora.

 

Fatalno oblikovanje funkcij! 

 

Vpogled v novomedijsko kulturo: ta opravlja združevanje dveh izvornih medijskih strutur, kot sta recimo film in arhitektura, z računalniškim organiziranjem v meta medijsko stanje. Lev Manovič je bil med prvimi, ki so ozaveščali vzporedno navigiran prostor računalniških iger. V njih gledamo enega od možnih konceptov predstavitve večnosti. Seveda ne mislim pred vami analizirati računalniški iger (med nami je izvrsten teoretik o tej temi Janez Strehovec, katerega analize slonijo v veliki meri tudi na Manovičevih konceptih), ampak vas želim samo spomniti kakšen interpretativni potencial biva v njih.

 

Optična zmogljivost perspektive v računalniški igri: prostor je vizualna zamejitev, optični stroj, ki ga poganja čas. V prostoru opazujemo odnose znotraj organiziranega virtualnega vesolja. Tam, kjer je prostor, lahko napovemo dogodkovnost. Računalniška igra je matematično in semantično organiziran poligon, ki nam navkljub naši fizični odsotnosti, manifestira pomene. Lev Manovič nas s svojo teoretsko energijo usmerja v virtualni svet softverja. Gledamo utripajoče globinsko zaznavanje s supra-razgledne-točke v tloris igre. Bistveno pa je to, da vse, ampak čisto vse izhaja iz funkcionalizma: v načinu delovanja prepoznamo lepoto igre. Igra je seveda konstruirana funkcionalnost. Na tej točki se poveže s historično konstruktivistično pozicijo. To je tisto, kar je potrebo razumeti. Lepota računalniške igre je vzpostavljena prek programirane funkcije. Seveda tudi s pomočjo perspektive. Izum renesančne perspektive realno gradi računalniško panoramo. Bistveno v visoki modernosti se je torej začelo procesirati v renesansi in v ranem modernizmu, s konstruktivizmom. S pozicije nadočesa gledamo večno izhodišče - konstruktivizem in suprematizem. To Lev Manovič več kot odlično razume in širi po svojih medmrežjih!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
22
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.960
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.182
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.404
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.774
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.698
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.635
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.288
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.211
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.223
10/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 4.060