Komentar

Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota

Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje potrebuje softversko analitiko. Smo sredi procesa webifikacije in softverizacije sveta, sredi ultimativno programirane resničnosti. Enega njenih najkomplesknejši izrazov vidmo v programiranih strukturah računalniške iger. V njih gledamo strojnico povratnih informacij.

26.10.2019 21:20
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lev Manovič   Moskva   Yoko Ono   New York   Marko Peljhan   Bojan Anđelković   Janez Strehovec

Po spletu posebnih okoliščin sem prejšnji teden na retrospektivni razstavi konceptualne umetnice Yoko Ono srečal Leva Manoviča. Kdo je on? V enem izdihu: Lev Manovič je misleči elektron. Dodajam: on je radikalen umetniški teoretik kulture in umetnosti novih medijev, ki živi in dela v New Yorku. Je ruski teoretik, ki že desetletja živi in dela v ZDA. Naključje nama je organiziralo prvo srečanje v Muzeju sodobne umetnosti v Moskvi in to takoj na najvišji ravni - na razstavi famozne fluksus umetnice. Naj vas opozorim, da bom Manovičevo razvojno mišljenje posredno vključeval v svoje besedilo, predvsem njegove oblikoslovne teze, ki so razširjene po vsem planetu. To je komentar o umetniški meta-morfologiji novomedijske umetnosti s poudarkom na računalniških igrah.

 

Poleg tega, da si z Manovičem deliva isto letnico rojstva, naju povezuje tudi nekaj skupnih prijateljev, ki večinoma izhajajo iz računalniških umetniških mrež. Eden med njimi je neokonceptualist Marko Peljhan, umetnik, ki samega sebe srečuje na letaliških terminalih, verjamem, da je z Manovičem življenjem podobno. Predvsem je kot teoretik umetnosti in kulture virtuozen strateg. Izvrsten je v politikah sodobne (softverske) analitike. S pomočjo mega data struktur analizira informacijska polja umetnosti in kulture. Istočasno pa s svojim mišljenjem omogoča oblikovalski skupnosti, da prestopa lastne omejitve. Njegovo novomedijsko raziskovanje je mogoče spremljati na medmrežju že od srede devetdesetih let / www.manovich.net /. Grafira (te besede Fran ne zazna) planetarno softversko resničnost. Je eden redkih ljudi iz sveta umetnosti, ki vidi v statističnih raziskavah in v njihovih predstavitvenih modelih lepoto - vmesniško /interface/ lepoto. Menim, da ga dejansko razveseljujejo statistični podatki, predvsem njihovi prikazi, na podoben način kot nekatere vzburjajo gorski vzponi. Podobnih mislecev kot je on ni ravno mnogo na tem svetu.

 

Nisem povsem prepričan ali bi Lev Manovič sprejel zame pomembno časovnico stilne delitve modernizma, ki jo primerjam z renesančno delitvijo; na rani modernizem, na visoki in pozni modernizem. Zagotovo pa je zanj visoko modernistični izraz izhodišče za oblikovanje bodočega poznega modernizma XXII. stoletja. To je najbolj razvidno iz njegovih analiz računalniških aplikacij. Vsak dan predlaga svetu nove koncepte, izhajajoče iz novomedijskih in softverskih spoznanj. S svojo pozicijo zelo vpliva na novoveško kulturo, na umetniških akademijah mentorira umetniške vrednote, na medmrežju pa jih potrpežljivo shranjuje.

 

Za razliko od mene, ki si na noben način ne dovolim, da bi zamenjal umetniško pozicijo za kulturno, on dobesedno in dosledno oblikuje novo softversko kulturo. Kultura je zanj največja vrednota. Mi, umetniki levi anarhisti to idejo težko sprejmemo, je pa več kot logična. Vzporedno raziskuje zgodovino softverja in posledično oblikuje softversko kulturno terminologijo. V resnici obožuje kulturne konflikte, to dejstvo naju povezuje. Opremlja jih s svojimi izvrstnimi ekspertizami, s svojimi medmrežnimi izvedenskimi poročili.

 

Hipoteza: prepričan sem, da ga predpona post ne dela zadovoljnega istočasno pa je ravno on tisti, ki mi predstavlja s svojim opusom postkritika XXI. stoletja, kritika softverskega kulturkapitalizma. Razvija kapitalistično abstrakcijo v neposredni akciji. A navkljub temu moj tovariš v boju za lepoto sveta Bojan Anđelković pravi, da še danes ne obstaja knjiga, ki bi bolj sistematično razložila logiko in naravo novih medijev, kot je Manovičeva knjiga Jezik novih medijev s preloma tisočletja. Naj zaključkim prvi del mojega komentarja z dejstvom, da je Lev Manovič direktor Laboratorija za softversko kulturno analitiko (Big data analize).

 

Beseda tedna: Ekspertnost je značilna beseda, ki označuje vsebino kakega dela, članka in nam omogoča iskanje želene informacije. Ko sem na začetku današnjega komentarja zapisal, da je Lev Manovič radikalen umetniški analitik, sem mislil tudi na to, da vzpostavlja pomembno razlikovanje med blogerstvom in ekspertnostjo. Neverjetno estetsko je izzvenel prejšni petek njegov stavek: Rad se prepuščam propagandi! Verjetno je želel izpostaviti idejo, ki nasprotuje promocijskim dikcijam (PR). Razumem in berem ga kot kritika vladajoče govorice sistema.

 

Neplačan oglas: Predlagam vam, da si v naslednjih tednih ogledate v Narodni galeriji bienalno razstavo republiškega oblikovanja vizualnih komunikacij - Brumen. Konec oglasa.

 

Lev Manovič v zadnjem desetletju gradi teorijo kulturnega interfacea. Svoje mišljenje o novomedijski umetnosti vpenja s pomočjo različnih inovativnih kulturnih modelov, s pomočjo programske opreme, kakor tudi s pomočjo softverske info-estetike. Izjemno inovativen je v oblikovanju pomenskih središč in pri vzpostavljanju novih besednih zvez. Njegove sugestije za nove besedne zveze se z veliko hitrostjo prelijejo v računalniško skupnost. Ta pa jih brez velike polemike sprejma (npr. remixabilnost). Njegovi sledilci, ki jih ni malo, jih pospešeno širijo po svetovnem medmrežju. Če komu, je ravno njemu razvidna povezava med dadaizmom in dataizmom, zato ker sledi tako vizualne kot besedne transkacije. Organizira principe za selekcijo softverskih kulturnih informacij.

 

Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje potrebuje softversko analitiko. Smo sredi procesa webifikacije in softverizacije sveta, sredi ultimativno programirane resničnosti. Enega njenih najkomplesknejši izrazov vidmo v programiranih strukturah računalniške iger. V njih gledamo strojnico povratnih informacij. Računalniška igra temelji predvsem na zmogljivosti računalnika (3D operacijskega sistema), ki kvantizira oziroma preračunava slike na zaslonu, istočasno pa jih vektorsko dinamizira s premikanjem po geometriziranem prostoru. Vse v igri je povezano z njenim žanrom. Vse v računalniški igri izhaja iz želje po popolnem nadzoru - prostora.

 

Fatalno oblikovanje funkcij! 

 

Vpogled v novomedijsko kulturo: ta opravlja združevanje dveh izvornih medijskih strutur, kot sta recimo film in arhitektura, z računalniškim organiziranjem v meta medijsko stanje. Lev Manovič je bil med prvimi, ki so ozaveščali vzporedno navigiran prostor računalniških iger. V njih gledamo enega od možnih konceptov predstavitve večnosti. Seveda ne mislim pred vami analizirati računalniški iger (med nami je izvrsten teoretik o tej temi Janez Strehovec, katerega analize slonijo v veliki meri tudi na Manovičevih konceptih), ampak vas želim samo spomniti kakšen interpretativni potencial biva v njih.

 

Optična zmogljivost perspektive v računalniški igri: prostor je vizualna zamejitev, optični stroj, ki ga poganja čas. V prostoru opazujemo odnose znotraj organiziranega virtualnega vesolja. Tam, kjer je prostor, lahko napovemo dogodkovnost. Računalniška igra je matematično in semantično organiziran poligon, ki nam navkljub naši fizični odsotnosti, manifestira pomene. Lev Manovič nas s svojo teoretsko energijo usmerja v virtualni svet softverja. Gledamo utripajoče globinsko zaznavanje s supra-razgledne-točke v tloris igre. Bistveno pa je to, da vse, ampak čisto vse izhaja iz funkcionalizma: v načinu delovanja prepoznamo lepoto igre. Igra je seveda konstruirana funkcionalnost. Na tej točki se poveže s historično konstruktivistično pozicijo. To je tisto, kar je potrebo razumeti. Lepota računalniške igre je vzpostavljena prek programirane funkcije. Seveda tudi s pomočjo perspektive. Izum renesančne perspektive realno gradi računalniško panoramo. Bistveno v visoki modernosti se je torej začelo procesirati v renesansi in v ranem modernizmu, s konstruktivizmom. S pozicije nadočesa gledamo večno izhodišče - konstruktivizem in suprematizem. To Lev Manovič več kot odlično razume in širi po svojih medmrežjih!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Bitka za Varnostni svet: Po prekrokani noči v ring
22
07.06.2023 18:00
Zmaga na glasovanju je bila velik uspeh. Nagrada za pravilno odločitev - ob pravem času na pravem mestu in dobro delo slovenske ... Več.
Piše: Anže Logar
Bitka za Varnostni svet: Slovenija ne kandidira le proti Lukašenku, ampak tudi proti Putinu
17
04.06.2023 21:20
V torek se v Generalni skupščini OZN pričenja glasovanje o novih nestalnih članicah Varnostnega sveta za obdobje prihodnjih dveh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
29
01.06.2023 23:29
Mnogi, tudi nam blizu določenim ekonomskim, ideološkim in sploh družbenim usmeritvam, so v Robertu Golobu videli kar dobrega ... Več.
Piše: Uredništvo
Sončna kraljica
20
30.05.2023 20:04
Kdo je ta ženska? Kaj je počela, preden je srečala premierja? S kom se je družila, s kom je poslovala, s kom je (bila) povezana? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
12
29.05.2023 21:46
Prejšnji teden so ruski plačanci, rekrutirani zaporniki, t.i. zasebna vojska Wagner, menda zavzeli več kot 95 % mesta, bolje ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
42
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"
25
27.04.2023 19:00
V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.753
02/
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
Uredništvo
Ogledov: 2.305
03/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.735
04/
Bitka za Varnostni svet: Slovenija ne kandidira le proti Lukašenku, ampak tudi proti Putinu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.542
05/
Bitka za Varnostni svet: Po prekrokani noči v ring
Anže Logar
Ogledov: 1.157
06/
Pravica do groba ali zakaj potrebujemo dan spomina na žrtve komunističnega nasilja
Uredništvo
Ogledov: 1.017
07/
"Kak Šved pod Poltavoj" ali kako se ruska imperialna politika spet ponavlja in je zelo nekreativna
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.200
08/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 943
09/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.288
10/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.964