Komentar

Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča

Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so vendar bili zaprošeni, da se o komisiji izrečejo in odločijo, ali lahko posega v sodno vejo oblasti. Vemo, da je vsako sojenje tehtanje, kar simbolizira Pravico, ki z zavezanimi očmi drži v roki tehtnico. Da lahko pravično in pošteno tehta, mora biti Iustitia o predmetu dobro poučena. Prav Kangler je razgalil nepravilnosti, ki so jih počeli policisti, tožilci in sodniki, kar je moralo vse, ki sta jim ljuba pravičnost in poštenje, navesti na to, da je takšnemu početju potrebno narediti konec.

10.11.2019 09:59
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   Franc Kangler   državni zbor   preiskovalna komisija   ustavno sodišče   vrhovno sodišče   134. člen

Foto: Mediaspeed

Tisti, ki so si ogledali pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, so se zgolj zgražali, kako da je kaj takšnega mogoče v Sloveniji tukaj in zdaj.

"Nikogar, ki sodeluje pri sojenjih, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču. Sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti brez dovoljenja državnega zbora zoper njega začet kazenski postopek, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije." Tako pravi 134. člen ustave, na osnovi katerega so verjetno ustavni sodniki odločili, da preiskovalna komisija državnega zbora, ki je bila ustanovljena po pobudi državnega sveta, ne sme posegati v pravosodno vejo oblasti. Zoper Franca Kanglerja, bivšega župana mesta Maribor in sedanjega državnega svetnika so mariborski policisti, tožilci in sodniki sprožili celo vrsto postopkov in mu izrekli številne kazni v domnevno sumljivih okoliščinah, z neprimernimi metodami in kršitvijo zakonov in predpisov. Kangler se je na te nekorektne sodbe pritoževal in v večini primerov je bilo pritožbam ugodeno. Te "nenavadnosti" je ocenilo tudi Vrhovno sodišče, ki je sklenilo, da se Francu Kanglerju ne sme več soditi na mariborskih sodiščih. Prav zaradi teh okoliščin in ugotovitve Vrhovnega sodišča je bila na pobudo državnega sveta osnovana parlamentarna preiskovalna komisije, ki naj razišče vzroke za takšna ravnanja.

 

Že ob zahtevku državnega sveta za ustanovitev komisije je nastal nemir v vrstah policije, tožilstva in sodstva. Ustanovitev so želeli preprečiti poslanci v državnem zboru predvsem z argumentacijo, da zakonodajna veja oblasti, torej državni zbor, ne more in ne sme posegati v sodno vejo. Posebej so se izpostavili nekateri poslanci in poslanke kot tudi vse stranke koalicije, ki se jim je pridružila tudi Levica. Kljub negodovanju so komisijo morali ustanoviti, saj tako veleva zakon. Kljub temu se s komisijo niso mogli in še vedno ne morejo sprijazniti, saj vanjo niso vključili svojih predstavnikov. Prav tako burne reakcije je ustanovitev komisije povzročila v sodstvu in tožilstvu, ki sta se zaradi presoje zakonitosti obrnila na ustavno sodišče z zahtevo, da ugotovi, ali je ustanovitev komisije sploh zakonita in ustavna.

 

Komisija pa je že takoj po ustanovitvi nemudoma začela z delom. Že na drugi seji je zaslišala Franca Kanglerja. Zaslišanje, izpoved, je bila javna s televizijskim prenosom iz državnega zbora. V skoraj štiriurni izpovedi je Franc Kangler izpovedal nepravilnosti, ki so se mu dogajale zaradi pristranskega delovanja mariborske policije, tožilstva in sodstva. Pri tem so kršili zakone in predpise. Vse nepravilnosti so dokumentirane, kar je Kangler dokazoval bodisi s citiranjem posameznih dokumentov bodisi z njihovim prikazovanjem. Njegova izpoved je bila srhljiva, saj je skorajda neverjetno, da se lahko takšna izkrivljanja dogajajo v demokratični državi sredi Evrope, ki je povrhu članica EU. O korektnosti Kanglerjeve izpovedi priča tudi vrsta razveljavljenih sodb in končnih odločitev, ki so se končale njemu v prid - tudi odločitev Vrhovnega sodišče, da se preostali procesi proti Kanglerju ne smejo več vršiti v Mariboru.

 

O zaslišanju oziroma Kanglerjevi izpovedi je bila javnost obveščena. Zanesljivo so si pričanje ogledali policisti, tožilci in sodniki, med katere lahko prištejemo tudi ustavne sodnike. Izpoved je bila prav gotovo tudi posneta in je ni mogoče izbrisati ali založiti kot mnoge podobne, ki bi lahko služile kot dokazno gradivo. Pripomniti je potrebno, da je bila Kanglerjeva izpoved naravnost sijajna, poučna in prepričljiva, saj je bivši župan mesta ob Dravi vsako trditev dokumentiral. Tisti, ki so si zaslišanje ogledali, so se zgražali, kako da je kaj takšnega mogoče danes in tukaj.

 

Pri tem mislim tudi na ustavne sodnike. Močno dvomim, da bi v svoji vzvišenosti prezrli pričanje, saj so vendar bili zaprošeni, da se o komisiji izrečejo in odločijo, ali lahko komisija posega v sodno vejo oblasti. Vemo, da je vsako sojenje tehtanje, kar simbolizira Pravico, ki z zavezanimi očmi drži v roki tehtnico. Da lahko pravično in pošteno tehta, mora biti o predmetu dobro poučena. Prav Kangler je razgalil nepravilnosti, ki so jih počeli policisti, tožilci in sodniki, kar je moralo vse, ki sta jim ljuba pravičnost in poštenje, navesti na to, da je takšnemu početju potrebno narediti konec.

 

Tega doslej na žalost niso bili sposobni narediti ne policisti ne tožilci in tudi ne sodna veja oblasti. Naspotno, zdi se, kot da želijo zdaj onemogočiti delo komisije. Škoda, ker se temu pridružuje tudi ustavno sodišče oziroma sodniki, ki so odločili, da komisija ne sme posegati v sodno vejo oblasti. Takšna odločitev preseneča in kaže na dvoje dilem oziroma vprašanj:

 

1. da ustavni sodniki kljub doktoratom in akademskim naslovom niso razbratl 134. člena ustave?

 

2. da so tako ali drugače povezani s tistimi, ki so flagrantno kršili zakone in človekove pravice Francu Kanglerju?

 

 

Kaj torej pravi 134. člen ustave?

 

"Nikogar, ki sodeluje pri sojenjih, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču." Torej sodnika ni mogoče obsoditi za sodbo, ki jo je izrekel, pa naj bo ta korektna, poštena, ali morda tudi krivična.  Sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti brez dovoljenja državnega zbora zoper njega začet kazenski postopek, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije, se glasi latovščina. Nad sodniki torej ni modrega neba, ampak kljub imuniteti odgovarjajo za kazniva dejanja. Tu se seveda postavlja vprašanje, kdo naj uvede tak postopek in ali je za to pooblačena državnozborska komisija? Na osnovi odločbe vrhovnega sodišča, ki je prepovedalo nadaljnje sojenje Kanglerju v Mariboru zaradi pristranskosti sodnikov in na osnovi obširne Kanglerjeve izpovedi v državnem zboru, bi morali ustavni sodniki zastriči iz ušesi in se odločiti, da takšnim ravnanjem naredijo konec.

 

Žal tega niso storili, kar odpira več vprašanj in dilem. Nobeno pa jim ni posebej naklonjeno ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
5
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,400
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,191
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,123
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,776
05/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,157
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 974
07/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,272
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,017
09/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 661
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,241