Komentar

Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča

Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so vendar bili zaprošeni, da se o komisiji izrečejo in odločijo, ali lahko posega v sodno vejo oblasti. Vemo, da je vsako sojenje tehtanje, kar simbolizira Pravico, ki z zavezanimi očmi drži v roki tehtnico. Da lahko pravično in pošteno tehta, mora biti Iustitia o predmetu dobro poučena. Prav Kangler je razgalil nepravilnosti, ki so jih počeli policisti, tožilci in sodniki, kar je moralo vse, ki sta jim ljuba pravičnost in poštenje, navesti na to, da je takšnemu početju potrebno narediti konec.

10.11.2019 09:59
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   Franc Kangler   državni zbor   preiskovalna komisija   ustavno sodišče   vrhovno sodišče   134. člen

Foto: Mediaspeed

Tisti, ki so si ogledali pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, so se zgolj zgražali, kako da je kaj takšnega mogoče v Sloveniji tukaj in zdaj.

"Nikogar, ki sodeluje pri sojenjih, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču. Sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti brez dovoljenja državnega zbora zoper njega začet kazenski postopek, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije." Tako pravi 134. člen ustave, na osnovi katerega so verjetno ustavni sodniki odločili, da preiskovalna komisija državnega zbora, ki je bila ustanovljena po pobudi državnega sveta, ne sme posegati v pravosodno vejo oblasti. Zoper Franca Kanglerja, bivšega župana mesta Maribor in sedanjega državnega svetnika so mariborski policisti, tožilci in sodniki sprožili celo vrsto postopkov in mu izrekli številne kazni v domnevno sumljivih okoliščinah, z neprimernimi metodami in kršitvijo zakonov in predpisov. Kangler se je na te nekorektne sodbe pritoževal in v večini primerov je bilo pritožbam ugodeno. Te "nenavadnosti" je ocenilo tudi Vrhovno sodišče, ki je sklenilo, da se Francu Kanglerju ne sme več soditi na mariborskih sodiščih. Prav zaradi teh okoliščin in ugotovitve Vrhovnega sodišča je bila na pobudo državnega sveta osnovana parlamentarna preiskovalna komisije, ki naj razišče vzroke za takšna ravnanja.

 

Že ob zahtevku državnega sveta za ustanovitev komisije je nastal nemir v vrstah policije, tožilstva in sodstva. Ustanovitev so želeli preprečiti poslanci v državnem zboru predvsem z argumentacijo, da zakonodajna veja oblasti, torej državni zbor, ne more in ne sme posegati v sodno vejo. Posebej so se izpostavili nekateri poslanci in poslanke kot tudi vse stranke koalicije, ki se jim je pridružila tudi Levica. Kljub negodovanju so komisijo morali ustanoviti, saj tako veleva zakon. Kljub temu se s komisijo niso mogli in še vedno ne morejo sprijazniti, saj vanjo niso vključili svojih predstavnikov. Prav tako burne reakcije je ustanovitev komisije povzročila v sodstvu in tožilstvu, ki sta se zaradi presoje zakonitosti obrnila na ustavno sodišče z zahtevo, da ugotovi, ali je ustanovitev komisije sploh zakonita in ustavna.

 

Komisija pa je že takoj po ustanovitvi nemudoma začela z delom. Že na drugi seji je zaslišala Franca Kanglerja. Zaslišanje, izpoved, je bila javna s televizijskim prenosom iz državnega zbora. V skoraj štiriurni izpovedi je Franc Kangler izpovedal nepravilnosti, ki so se mu dogajale zaradi pristranskega delovanja mariborske policije, tožilstva in sodstva. Pri tem so kršili zakone in predpise. Vse nepravilnosti so dokumentirane, kar je Kangler dokazoval bodisi s citiranjem posameznih dokumentov bodisi z njihovim prikazovanjem. Njegova izpoved je bila srhljiva, saj je skorajda neverjetno, da se lahko takšna izkrivljanja dogajajo v demokratični državi sredi Evrope, ki je povrhu članica EU. O korektnosti Kanglerjeve izpovedi priča tudi vrsta razveljavljenih sodb in končnih odločitev, ki so se končale njemu v prid - tudi odločitev Vrhovnega sodišče, da se preostali procesi proti Kanglerju ne smejo več vršiti v Mariboru.

 

O zaslišanju oziroma Kanglerjevi izpovedi je bila javnost obveščena. Zanesljivo so si pričanje ogledali policisti, tožilci in sodniki, med katere lahko prištejemo tudi ustavne sodnike. Izpoved je bila prav gotovo tudi posneta in je ni mogoče izbrisati ali založiti kot mnoge podobne, ki bi lahko služile kot dokazno gradivo. Pripomniti je potrebno, da je bila Kanglerjeva izpoved naravnost sijajna, poučna in prepričljiva, saj je bivši župan mesta ob Dravi vsako trditev dokumentiral. Tisti, ki so si zaslišanje ogledali, so se zgražali, kako da je kaj takšnega mogoče danes in tukaj.

 

Pri tem mislim tudi na ustavne sodnike. Močno dvomim, da bi v svoji vzvišenosti prezrli pričanje, saj so vendar bili zaprošeni, da se o komisiji izrečejo in odločijo, ali lahko komisija posega v sodno vejo oblasti. Vemo, da je vsako sojenje tehtanje, kar simbolizira Pravico, ki z zavezanimi očmi drži v roki tehtnico. Da lahko pravično in pošteno tehta, mora biti o predmetu dobro poučena. Prav Kangler je razgalil nepravilnosti, ki so jih počeli policisti, tožilci in sodniki, kar je moralo vse, ki sta jim ljuba pravičnost in poštenje, navesti na to, da je takšnemu početju potrebno narediti konec.

 

Tega doslej na žalost niso bili sposobni narediti ne policisti ne tožilci in tudi ne sodna veja oblasti. Naspotno, zdi se, kot da želijo zdaj onemogočiti delo komisije. Škoda, ker se temu pridružuje tudi ustavno sodišče oziroma sodniki, ki so odločili, da komisija ne sme posegati v sodno vejo oblasti. Takšna odločitev preseneča in kaže na dvoje dilem oziroma vprašanj:

 

1. da ustavni sodniki kljub doktoratom in akademskim naslovom niso razbratl 134. člena ustave?

 

2. da so tako ali drugače povezani s tistimi, ki so flagrantno kršili zakone in človekove pravice Francu Kanglerju?

 

 

Kaj torej pravi 134. člen ustave?

 

"Nikogar, ki sodeluje pri sojenjih, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču." Torej sodnika ni mogoče obsoditi za sodbo, ki jo je izrekel, pa naj bo ta korektna, poštena, ali morda tudi krivična.  Sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti brez dovoljenja državnega zbora zoper njega začet kazenski postopek, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije, se glasi latovščina. Nad sodniki torej ni modrega neba, ampak kljub imuniteti odgovarjajo za kazniva dejanja. Tu se seveda postavlja vprašanje, kdo naj uvede tak postopek in ali je za to pooblačena državnozborska komisija? Na osnovi odločbe vrhovnega sodišča, ki je prepovedalo nadaljnje sojenje Kanglerju v Mariboru zaradi pristranskosti sodnikov in na osnovi obširne Kanglerjeve izpovedi v državnem zboru, bi morali ustavni sodniki zastriči iz ušesi in se odločiti, da takšnim ravnanjem naredijo konec.

 

Žal tega niso storili, kar odpira več vprašanj in dilem. Nobeno pa jim ni posebej naklonjeno ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,967
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,775
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,060
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,645
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,842
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,110
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,077
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,022
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,813
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,140