Komentar

Nebo je modro in Cerar je strel v prazno, pa kaj potem

Počasi mi gre že na živce, ker smo zadnje čase vsi tako ogorčeni, presenečeni in seveda pametni. Strašno lahko je biti kritičen in udrihati po Cerarju in tem, čemur on pravi koalicijska pogodba. Ja, res je, vsi, ki podrobneje poznajo situacijo, se strinjajo, da bo koalicija, katere obrisi se kažejo na obzorju, bolj kot ne še en strel v prazno. Pa kaj. Ni prvi in zagotovo ni zadnji.

24.08.2014 20:39
Piše: Jaka Šoba

Ustvarili smo si sistem, kjer je kraja sprejemljiva, če je opravljena v imenu in na račun skupnega dobrega, višjih ciljev. Foto: Wikipedia, www.mediaspeed.net, Montaža: PortalPlus

Igra se je odigrala, Cerar je zmagal, liberalci pa smo izgubili.

 

Koalicijska pogodba in ukrepi, ki so v njej zapisani, oziroma bolj niso, niso nič novega. Obnašamo se, kot da so bile dosedanje koalicijske pogodbe napisane z natančnostjo kemijskega postopka in vestno izvedene do pike natančno.

 

Cerarjeva zmaga je sama po sebi dokaz, da si ljudje ne želijo sprememb, temveč varnosti.

 

Pametnim in ambicioznim nimamo kaj ponuditi, bogatih pa tako ali tako ne maramo; za vse naštete je torej na voljo tujina, kjer vas bodo veseli, tukaj pa bolj cenimo varno povprečnost, birokratski formalizem in pohlevno poslušnost.

 

Demokracijo in volitve smo uspeli spraviti na raven hibrida instant reality šova in top shop prodaje.

 

Ko so študentom hoteli ukiniti študentsko delo, so letele kocke v parlament. Ko se je dvignil DDV, smo liberalci, kaj že … a ja, napisali veliko blogov in kolumn.

 

Tisti, ki mislijo, da bo Miro Cerar na tem ali katerem koli drugem področju naredil karkoli revolucionarnega, karkoli bistveno drugačnega, karkoli izjemno dobrega ali slabega, bodo silno razočarani.

Koalicijska pogodba in ukrepi, ki so v njej zapisani, oziroma bolj niso, tudi niso nič novega. Ne razumem čemu se tako čudimo. Ali je kdo pričakoval karkoli drugega? Obnašamo se, kot da so bile dosedanje koalicijske pogodbe napisane z natančnostjo kemijskega postopka in vestno izvedene do pike natančno. Vse koalicijske pogodbe so nejasne in puščajo prostor za svaštarjenje. No, razen Karlov regres za upokojence, ta je jasen in glasen, seveda. Bravo Karl in upokojenci.

 

Cerarjevi kritiki pišejo in govorijo tako, kot da je bilo do sedaj vodenje te države podobno delovanju švicarske ure in smo vsi presenečeni, ker se s Cerarjem prvič pojavlja piškava koalicijska pogodba, medel vodja in za lase privlečena koalicija. Kaj pa ste pričakovali? Resne reforme? Vizijo? Odločnost? Dajte ga no lomit. Slovenci gremo raje bolj "na ziher".

 

Cerarjeva zmaga je sama po sebi dokaz, da si ljudje ne želijo sprememb, temveč varnosti. In nič ni bolj varno od tega, kar že poznaš. In če pogledamo na to z racionalnega vidika, sploh ni tako neumno. Logika je nekako sledeča. Res je, da ne bo bolje, a zagotovo ne bo slabše. Zakaj bi karkoli spreminjali? Lepo glavo dol, rep med noge in pridno v vrsti pa da ne bo kdo ven štrlel. Pametnim in ambicioznim nimamo kaj ponuditi, bogatih pa tako ali tako ne maramo; za vse naštete je torej na voljo tujina, kjer vas bodo veseli, tukaj pa bolj cenimo varno povprečnost, birokratski formalizem in pohlevno poslušnost.

 

Zato se nehajmo čuditi temu, da gre država počasi k vragu. Takšni pač smo. Ker nadpovprečne in tiste, ki štrlijo iz sivine, skoraj dobesedno izganjamo, ne moremo napredovati v narod vodij in presežkov. Smo pač na poti nazadovanja v narod hlapcev in povprečnežev, ki se tiho z nezadovoljstvom prebija z dneva v dan in za to krivi usodo, ki mu je menda nenaklonjena vsaj od takrat, ko grofje Celjski niso uspeli sproducirati moškega potomca.

 

Dajmo se že enkrat sprijazniti z dejstvom, da nismo zreli za demokracijo, še manj pa za kapitalizem. Demokracijo in volitve smo uspeli spraviti na raven hibrida instant reality šova in top shop prodaje. Kapitalizem po slovensko pa zgleda tako, da poslanec pokliče lobista, ki pokliče direktorja v državno banko, ki da nezavarovan kredit kolegu direktorju državnega podjetja, da ta pripravi prevzem. Za to preko medijev navija peti kolega, ki dela na državni televiziji, ovce pa pridno blejajo "štiri noge dobro, dve nogi slabo", in med tem, ko se jih striže, pet prijateljev na njihov račun igra golf na kakšnem eksotičnem otoku z ugodno davčno zakonodajo.

 

Nas ovc pa nič ne moti, ko nas strižejo, ker so nam ob tem vrgli pest slame za prežvekovat in nam seveda na informativni oddaji ob 19. uri razložili, da je za nas, državo in naše otroke to, da nas brijejo, silno pomembno in dobro, pa še okolju prijazno in trajnostno povrh. Ustvarili smo si sistem, kjer je kraja sprejemljiva, če je opravljena v imenu in na račun skupnega dobrega, višjih ciljev, v obrambi nacionalnega interesa in seveda, če se lokalna medijska elita z njo strinja.

 

Tisti, ki mislijo, da bo Miro Cerar na tem ali katerem koli drugem področju naredil karkoli revolucionarnega, karkoli bistveno drugačnega, karkoli izjemno dobrega ali slabega, bodo silno razočarani. Cerar je povprečje povprečja. V svojem bistvu je povprečje vseh dosedanjih predsednikov vlad in zato je tudi dosegel takšen uspeh. Če bi v mešalec vrgli vse dosedanje predsednike in predsednice vlad RS in jih temeljito premešali, bi na koncu ven padel Cerar kot njihov najmanjši skupni imenovalec.

 

Cerar tako ne bo ne pretirano dober ne pretirano slab, ne desen ne lev, ne cerkven ne anticerkven, ne kapitalist ne socialist, ne liberalec in ne konservativec. On bo nevtralen, beige bel, v popolnem središču, morda bo od predhodnikov le za odtenek bolj birokratski in pravniško formalističen. Kot vsi predsedniki vlad pred njim bo nekaterim nekaj vzel, drugim bo nekaj dal, opozicija bo žvižgala in pripravila kakšno interpelacijo, koalicija ploskala in zagovarjala svoje ministre, ovce bodo še naprej blejale in tistih pet prijateljev bo še vedno igralo golf na eksotičnem otoku.

 

Ves vik in krik, ki ga zganjamo okoli njega, je zato popolnoma nepotreben. Pod Alpami bo torej vse po starem, z ali brez Mira Cerarja. Vse bo še naprej v povprečju in na ustaljenih tirnicah, nobenih sprememb ne bo, ker si jih, če smo čisto iskreni, sploh ne želimo in smo srečni, ker je tako kot je.

 

Vsem mojim kolegom liberalcem, med katere se ponosno štejem, bi rad torej povedal, da je ocenjevanje in kritiziranje Cerarja in njegovega programa v tem trenutku morda blagodejno za njihovo duša, a popolnoma brezpredmetno. Program ni dober, ja, v redu, to že vrabci čivkajo in kaj potem. Tretjina volilnega telesa je očitno ocenila drugače.

 

Igra se je odigrala, Cerar je zmagal, liberalci pa smo izgubili. Imeli smo priložnost na volitvah pokazati koliko nas je in očitno nas ni prav dosti. Nihče pa ne mara zagrenjenih luzerjev. In od tega, da ponavljamo kako so zmagovalci nesposobni in zanič, mi luzerji pa super, oh in sploh, ne bo kruha. Spet se bo izkazalo, da smo liberalci z besedami pravi mojstri, v izvedbi pa bolj švoh. Ni je težave na katero se ne bi spoznali in za katero nimamo rešitve.

 

Memoriziramo vse grafe in razpredelnice, ko odpremo brskalnik se ta zažene na UMARJU, SURS-u ali EUROSTATU. Vse kolumne in socialna omrežja so polna naših analiz, spoznanj, genialnih zamisli in upravičenih kritik sistema. Mi znamo, ne pa Cerar. Dragi liberalni sotrpini. Biti pameten v svojem mikrokozmosu ni dovolj. Če svojih izjemnih zamisli nismo sposobni prodati širši publiki, se moramo pač sprijazniti z dejstvom, da zmaga Miro Cerar, da gre bolje od nas celo Združeni levici in da naši ideji trenutno slabo kaže. Morda imamo res prvovrsten produkt, a marketing nam ne leži.

 

Poglejte naše kolege socialiste iz Združene levice. Ulica, zastave, našitki in priponke, seksi ženske in uporniški mladci. Tako se dela PR in prodaja ideja. Ni jim drugega kot za čestitat za rezultat na volitvah in če jim bo uspelo od mrtvih obuditi Kardeljevo samoupravljanje, si bodo to zaslužili. Kaj pa mi liberalci? Mi se pa v zaprtih krogih kregamo kdo je ta pravi liberalec. A je imel bolj prav Rawls ali morda Nozick. A smo bolj za libertarce ali socialne liberalce. Če bi nam slučajno uspelo izvoliti nam ljubo vlado, bi se poklali med sabo in to isto vlado sesuli zaradi malenkostnih razlik med nami, pa še to ne na okroglih mizah ali v živo, ampak bolj na varni razdalji preko Twitterja ali Facebooka.

 

Dokler ne bomo splezali ven iz svojih majhnih individualnih svetov in se lotili resne politične agitacije, organizirano od korenin navzgor z okroglimi mizami, protesti, zastavami in vsem, kar sodi zraven, se bomo za neuspeh naših idej lahko zahvalili le lastni nesposobnosti. Ko so kulturnikom ukinili ministrstvo, so se zbrali in pričakali ministra na protestu pred Cankarjevim domom. Ko so študentom hoteli ukiniti študentsko delo, so letele kocke v parlament. Ko se je dvignil DDV, smo liberalci, kaj že … a ja, napisali veliko blogov in kolumn. Uuuu, smo pa res odločni in strašni. Morda bi pa bilo smiselno obiskati mladce na Združeni levici, da nam povejo, kako se to dela.

 

Nebo je modro in Cerar je še en strel v prazno, ja, v redu, to smo že 100-krat povedali in kaj potem. Čas je, da nehamo opozarjati na nekaj, kar je očitno že od daleč. Raje namenimo svoj čas iskanju odgovora na vprašanje,zakaj vse naše velike liberalne zamisli in genialne rešitve niso vredne niti toliko, da bi bile vsaj približna konkurenca neumnostim, z zagovarjanjem katerih je Združena levica postala parlamentarna stranka ali pa si priznajmo, da smo slovenski liberalci nesposobni ljudstvu predstaviti in prodati svojo liberalno idejo, da nas je sam gobec ("tipkovnica") in smo popolnoma nezmožni udejanjiti to, kar pridigamo.

 

 

Jaka Šoba je liberalec, politik, ljubitelj dobre debate, podjetnik, magistrski študent ekonomije in provokator, v pretekli sestavi državnega zbora pa je bil strokovni sodelavec DL za področje financ in zdravstva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
0
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,145
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,215
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,290
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,623
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,728
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,027
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,410
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,240
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,498
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,864