Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za "zaščito evropskega načina življenja" se ne zdi tako nepričakovana, če imamo pred očmi demografsko statistiko Evropske unije ter potencialno nevarnost novega migrantskega vala iz Turčije. Danes je po nekaterih podatkih v Belgiji in na Nizozemskem že skoraj polovica novorojenih otrok iz muslimanskih družin. V Franci naj bi bil leta 2030 že vsak četrti prebivalec musliman, v Nemčiji pa bi ob dosedanjem tempu priseljevanja muslimani postali večina leta 2050. To so za zdaj sicer samo projekcije, ki temeljijo na predpostavki, da se muslimanski priseljenci, ko gre za "načrtovanje družine", v novem okolju obnašajo enako kot doma. Morda se tu skriva morebitno olajšanje oziroma rešitev za "evropski način življenja", kajti študije navzlic vsem črnogledim napovedim ugotavljajo, da se pri muslimanih, ki se preselijo v Evropo in tam ustvarijo družino, rodnost pada podobno kot pri staroselcih. To pa pomeni, da se muslimani kljub vsem strahovom in predsodkom v svoji novi domovini relativno hitro prilagajajo splošnim trendom in običajem.
Oktobra 2015 je bila na Inštitutu Jožef Stefan konferenca na temo Soočanje z demografskimi izzivi. Na podlagi njenih ugotovitev je dr. Matjaž Gams 12. novembra 2015 kot gostujoče pero v časniku Delo objavil prispevek z naslovom Vrh ledene gore (vir). V njem je navedel, da je v razvitih državah za ohranjanje stabilnega stanja prebivalstva potrebna rodnost 2,1 otroka na žensko. Z večanjem standarda pa večinoma rodnost pada pod to mejo, in to ne samo na razvitem Zahodu, pač pa tudi že v t.i. tretjem svetu. Po podatkih, pridobljenih iz medijev in svetovnega spleta, je današnja stopnja rodnosti v evropskih (in še nekaterih drugih) državah sledeča:
- Francija: 1,8
- Velika Britanija: 1,6
- Grčija: 1,3
- Nemčija: 1,3,
- Italija: 1,2,
- Španija: 1,1
- Slovenija: 1,5
- Ruska federacija: 1,75
- Združene države Amerike: 1,80
- Izrael: 3,11
Medtem se je podatkih medijev v muslimanskem svetu, ki obdaja Evropo, število prebivalcev v zadnjih nekaj desetletjih podvojilo. Pri dosedanjih trendih rodnosti - podatki so iz študije ameriškega centra Pew - se bo populacija muslimanov do leta 2050 povečala za kar 73 odstotkov, medtem ko bo svetovno število prebivalcev naraslo "le" za 35 odstotkov. Islam je, kot vemo, najhitreje rastoča religija. Se je pa tudi v tretjem svetu, vključno z muslimanskimi državami, začela tranzicija iz visoke v nizko rodnost. Po raziskavah naj bi rodnost muslimanskih žensk v 49 muslimanskih državah v obdobju 1990-2015 padla s 4,3 na 2,9 otroka. Ne glede na ta trend, pa muslimanke še vedno rojevajo največ otrok. Zaradi navedenega se je npr. delež Evropejcev v skupnem svetovnem prebivalstvu v obdobju 1950-2010 znižal z 22 na 11 odstotkov, delež Afričanov pa npr. povečal z 9 na 15 odstotkov. Afriške ženske namreč rodijo v povprečju 4,5 otroka na žensko, evropske zgolj 1,6.
Mladi Afričani jurišajo na postarano Evropo
Stephen Smith, ameriški izvedenec za Afriko, v svoji knjigo The Scramble for Europe (vir, Naval na Evropo) opozarja, da bo pri dosedanjih trendih rodnosti in migracij leta 2050 v Evropi 150 do 200 milijonov Afričanov, večinoma v petih velikih evropskih državah (Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji). V obdobju 2050-2100 pa naj bi se v Evropi rojevalo več muslimanskih otrok kot staroselskih in leta 2100 bi naj bile Nizozemska in Anglija že državi z večinskim muslimanskim prebivalstvom.

Stephen Smith, Duke University: V Afriki danes živi 1,3 milijarde ljudi, od teh je 40 % mlajših od 15 let.
Kaj pa pri nas? Pri sedanji relativno nizki rodnosti (1,5) ter intenzivnih migracijah mlajših in izobraženih Slovencev v tujino, čemur na drugi strani sledijo imigracije tujcev, večinoma poceni delavne sile iz juga in vzhoda Evrope, naj bi bilo Slovencev leta 2100 le še kakih 500.000. Tempirana bomba demografskega izumrtja Evropejcev in Slovencev tako že tiktaka. Dr. Gams je v omenjenem prispevku še povedal, da stroka opozarja politiko na te skrb zbujajoče demografske projekcije, a naj bi bili odzivi zelo medli. Pri dopovedovanju, kaj se dejansko dogaja, naj bi naleteli celo na ideološke odpore, pa čeprav bi dostojna pomoč mladim parom in velikim družinam ne terjala kakih pretiranih finančnih bremen za državo. Še več, pol stoletja levičarskega proletarskega enoumja in z njim povezanega demoniziranja narodne pripadnosti je ljudem tako opralo možgane, da si besede narod dolgo skoraj niso upali več izgovoriti. Vendar je mogoče opaziti, da so se vsaj nekatere evropske države začele zavedati grožnje izumrtja lastnih narodov. Med prvimi sta madžarski premier Viktor Orban in ruski predsednik Vladimir Putin napovedala takšno demografsko politiko, ki naj bi zaustavila in obrnila navzgor te negativne trende. Kar pa ne bo tako enostavno, saj takšna sprememba mentalitete terja precej časa, celo nekaj generacij. Po nekaterih podatkih bi naj bilo npr. potrebnih kar 80 do 100 let za povečanje stopnje rodnosti od 1,3 na 2,1. Nemška vlada bi naj celo javno opozorila, da se padca nemške populacije ne da več zaustaviti. Veliko pozornosti je vzbudil tudi sklep Ursule von der Leyen, nove predsednice Evropske komisije, da na novo ustanovi resor za "zaščito evropskega načina življenja", ki bi naj pokrival tudi demografsko politiko, kar je že razburilo evropske aktiviste in levičarje. Analitiki opozarjajo tudi na žalostno ugotovitev, da je med vzroki izumiranja evropskih narodov celo ženska emancipacija, ki je sicer prinesla ženski svobodo in enakopraven položaj v družbi, je pa po drugi strani negativno vplivala na stopnjo rodnosti.
50 milijonov muslimanov
Nizko rodnost spremljajo staranje ljudi, pomanjkanje delovne sile, pešanje gospodarstva in z njim državnih blagajn, tj. predvsem proračuna, pokojninske in zdravstvene blagajne. Zaradi tega so morale razvite evropske države že pred migrantsko krizo leta 2015 na široko odpreti vrata ekonomskim migrantom iz edinega bližnjega naravnega bazena s presežkom delovne sile, to je iz sosednjega muslimanskega sveta. Tako ima Evropa že danes okrog 50 milijonov muslimanov, od tega 25 milijonov staroselcev, predvsem na Balkanu in na kavkaškem območju, ter okrog 25 milijonov novih muslimanskih priseljencev.
- Nemčija: 4,7 milijonov ali 5,2 % prebivalstva
- Francija: 4,7 milijonov ali 7,5 % prebivalstva
- Združeno kraljestvo: 3 milijone ali 4,5 % prebivalstva
- Italija: 2,2 milijona ali 3,7 % populacije
- Nizozemska: milijon ali 6 % populacije
- Španija: 0,9 milijona ali 2,1 % populacije
- Švedska: 430.000 ali 4,6 % populacije
- Belgija: 630.000 ali 5,9 populacije
- Ruska federacija: 20 milijonov ali 14% populacije (Kavkaz)
- Slovenija: 60.000 ali 3,5 % populacije (Balkan).
Le v skupini višegrajskih držav in v Romuniji je število muslimanov pod pol odstotka prebivalstva. Ugotavljanje števila muslimanov v Evropi po drugi strani postaja precej težko, ker so nekatere države pri popisih enostavno prenehale ugotavljati podatke glede narodnosti, rase in veroizpovedi, ker da je to prehud poseg v človekove pravice. V Sloveniji se je po podatkih popisa število muslimanov v obdobju 1991-2015 povečalo za 100 odstotkov, iz okrog 30.000 na 60.000. Mediji nam sporočajo vesti, da je npr. v Belgiji in na Nizozemskem že danes 50 odstotkov novorojenih otrok iz muslimanskih družin, čez 15 let pa naj bi bila polovica vseh prebivalcev teh dveh držav muslimanov. Pri takšnih trendih naj bi bil v Franciji do leta 2030 vsak četrti prebivalec musliman, v Nemčiji bi ob dosedanjem tempu priseljevanja muslimani postali večina leta 2050. To jim odpira možnost, da v primeru, ko bi se začeli politično povezovati, postopoma prevzamejo oblast in začnejo spreminjati "evropski način življenja" že s tem, ko bi drugim prebivalcem vsiljevali svoj vzorec mišljenja in svoj način življenja.
Naj za ilustracijo navedemo, da je že danes v Evropi okrog 10.000 mošej (Nemčija 2.800, Francija 2.100, Velika Britanija 1.500, Bosna in Hercagovina 1.900 itn.). Vendar so glede na to, da pri muslimanih, ki se preselijo v Evropo, ravno tako pada rodnost kot staroselcem, gornje projekcije vseeno negotove. Morda se tu skriva morebitno olajšanje oziroma rešitev za "evropski način življenja". Ali to pomeni, da se muslimani kljub vsem strahovom in predsodkov v svoji novi domovini relativno hitro prilagajajo splošnim trendom in običajem?