Razkrivamo

Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"

Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se birokratsko imenuje vladni organ, zadolžen za odkrivanje desetletja prikritih in zamolčanih morišč, ki jih je v Sloveniji na stotine, je nadaljnje delo te komisije pod resnim vprašajem. Zgodovinar Jože Dežman, njen predsednik, se zaradi administrativnih ovir, kadrovskih problemov, ignorance državnih organov in prelaganja odgovornosti zdi obupan in je na predsednika vlade Marjana Šarca naslovil pismo. Iz njega lahko razberemo tudi to, da tako obstoj takšne komisije kot njeno delo marsikoga hudo motita in bi najraje videl, da čim prej preneha z raziskovanjem naše slavne preteklosti, njeni člani pa obupajo in odstopijo.

31.10.2019 10:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Jože Dežman   Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč   revolucija   množična grobišča Marjan Šarec   Franc Stanonik   Ministrstvo za kulturo   Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev   Zdravko Počivalšek   Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo  

Ne glede na zakon in politični konsenz, da se komisija profesionalno posveča enemu izmed najbolj tragičnih poglavij v vsej slovenski zgodovini, se je v praksi izkazalo, da so besede eno, dejanja pa drugo.

O tem, s kakšnimi težavami se srečuje Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je njen predsednik Jože Dežman prvič opozoril premierja Marjana Šarca že 18. januarja letos. Dežman je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je po Zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (vir) zadolženo za pomoč tej komisiji, obtožil, da zaradi svoje pasivnosti in neukrepanja v bistvu onemogoča njeno normalno delovanje. Dežmanovo pritožbo čez pristojno ministrstvo - mimogrede, zdi se onkraj najhujšega cinizma, da je za povojna morišča zadolženo gospodarsko ministrstvo (!), ne pa, denimo, kulturno - so iz Šarčevega kabineta pilatovsko poslali na ministrstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek. Minister se sicer ni odzval, je pa tajniku Dežmanove komisije sporočil, da (še) uživa njegovo zaupanje. Kaj natanko to pomeni, ni jasno. V resnici se potem ni zgodilo nič, razen tega, da je zaposlena, ki je na gospodarskem ministrstvu skrbela za komisijo, odšla na porodniški dopust. Dežman je zaradi tega zdaj ponovno pisal premierju in potožil, da njegova komisija (njeni člani so še kljub večkratnim pozivom še vedno nima zapisnika zadnje seje in pregleda stanja letošnjih projektov, zaradi česar ga skrbi, da program, ki ga je sprejela vlada, ne bo uresničen. Ob vsem tem se postopki za sprejem programa komisije v letu 2020 sploh še niso začeli, krivdo za popoln zastoj pa Jože Dežman pripisuje prav tajniku komisije Francu Stanoniku. Taistemu Stanoniku, ki je (bil) na gospodarskem ministrstvu direktor direktorata za notranji trg. Kako gre lahko to dvoje skupaj, namreč prikrita grobišča na eni ter notranji trg na drugi strani, je bržkone stvar domišljije (več o tem v nadaljevanju).

 

 

Zgodovinar dr. Jože Dežman vodi komisijo, na katero bi vlada Marjana Šarca najraje pozabila.

 

 

Jože Dežman zdaj predsednika vlade poziva, naj jim vlada omogoči normalno nadaljnje delo in izbere takšnega tajnika komisije, ki bo lahko aktivno deloval oziroma jim bo v pomoč. Zakaj sploh prihaja do takšnega tihega, perfidnega oviranja dela komisije, ki vsekakor odpira najbolj mračne in doslej skrbno varovane skrivnosti revolucionarnega nasilja v letu 1945, je vprašanje, ki zahteva nekaj globlje analize. Načeloma nihče, ne vlada ne kak drug državni organ doslej ni odkrito nasprotoval delu te komisije ali ga oviral. Vendar je posredno že ves čas čutiti, da mnogim ni všeč, da se brska po breznih, kamor je nova ljudska oblast po koncu II. svetovne vojne in komunistične revolucije pometala ne le domobrance in druge "izdajalce", pač pa še vse tiste, ki se jih je hotela znebiti samo zato, ker niso bili dovolj "naši". Pobijali so tudi duhovnike, intelektualce, posestnike, trgovce in vse tiste, ki bi v novi Titovi ljudski republiki lahko predstavljali zametke opozicije. Zaradi tega je, kot ugotavlja tudi Dežman, povsem mogoče, da je nedavno vstop v brezno pod Macesnovo gorico v delu politike, predvsem pa v krogih paradržave sprožil podobno panično reakcijo kot v primeru Hude jame. Na tem morišču, ki se nahaja v Kočevskem rogu, je po prvih ocenah obležalo vsaj 1500 Slovencev.

 

 

Koliko je sploh vseh grobišč?

 

Dežmanova komisija, ki ima devet članov, je bila ustanovljena kmalu po sprejemu Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev poleti leta 2015. Pred njo je bila leta 2005, torej v obdobju Janševe vlade, ustanovljena podobna komisija, vendar se je njeno delo končalo z prenehanjem mandata leta 2008. Z Zakonom o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki je začel veljati leta 2015, naj bi se končno in brez političnih ali ideoloških vmešavanj omogočilo učinkovito nadaljevanje dela pri odkrivanju in urejanju prikritih morišč in grobišč, pa tudi izkop in pokop posmrtnih ostankov umorjenih. Poudarek je, kot bomo opazili, na "naj bi".

 

Statistika je sicer sledeča: do konca leta 2018 je bilo raziskanih 233 grobišč in morišč. V 129 primerih je bil opravljen tudi delen ali celoten prekop žrtev, v 104 primerih pa je bil s sondiranjem potrjen obstoj človeških skeletnih ostankov. Upoštevaje vse umorjene v rovu sv. Barbare in iznos posmrtnih ostankov iz kraških brezen, ki so bili deloma odkriti še pred uveljavitvijo tega zakona, so bili odkriti posmrtni ostanki najmanj 2532 žrtev. Od teh jih je bilo pokopanih 1615. Prav tako je bilo med terenskimi raziskavami odkritih na tisoče osebnih predmetov žrtev. 162 grobišč in morišč je bilo urejenih v naravi.

 

 

V tem na novo odkritem masovnem grobišču naj bi leta 1945 končalo najmanj 1500 žrtev revolucije.

 

 

Dežman je v pismu premierju zapisal, da so bili z vsemi temi deli potrjeni strokovni standardi, ki jih je vzpostavila komisija. Z zagotovljenimi proračunskimi sredstvi, umestitvijo komisijo pod Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter s podporo predsednika Boruta Pahorja je komisija bistveno prispevala k uresničitvi ciljev zakona iz leta 2015. Ti cilji pa so - poleg odkrivanja prikritih vojnih grobišč, njihovega označevanja in vpis grobišč v register vojnih grobišč - tudi dokončen dostojen pokop vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja na ozemlju Slovenije.

 

 

Koga moti Dežmanova komisija

 

Hkrati se je v zadnjih treh letih in pol pojavilo ogromno dela, ki ga komisija sama ni zmogla, neprestano je prihajalo do zastojev pri realizaciji programskih in drugih sklepov, ki jih je komisija sprejela. Temeljne težave, ki se nikoli niso končale, so bile povezane z zamudami pristojnega ministrstva pri oddaji gradiv v sprejem vladi, zamude pri razpisih oziroma pasivnost ministrstva pri pripravi razpisov, neizvajanje sklepov komisije glede baze podatkov o grobiščih ... Prav tako, opozarja Dežman, ni bil vzpostavljen arhiv komisije, gospodarsko ministrstvo ni bilo aktivno pri sodelovanju z drugimi vpletenimi, zlasti z Ministrstvom za kulturo. Namesto pristojnega ministrstva so morali številne naloge, povezane s komunikacijami in administracijo, opravljati kar njeni člani, zlasti zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Dežman, pa tudi kriminalist Pavle Jamnik. Posledice teh zapletov so že opazne. Komisija zaradi zavlačevanja kulturnega ministrstva še vedno ne more predajati izkopanih predmetov pristojnim muzejem, zaradi pasivnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo še do danes nimamo dogovorjenih standardov za urejanje grobišč, ki bi bili usklajeni z Zavodom za varstvo kulturne dediščine.

 

Prav tako zaradi neaktivnosti gospodarskega ministrstva pri prevzemu baze podatkov o prikritih moriščih in grobiščih ni vzpostavljen dokumentarni in administrativni sistem, po katerem bi stekli zbiranje podatkov in priprava podatkov, ki so nujno potrebni za izvajanje programa. Konkretno to pomeni, da se Mestna občina Ljubljana po Dežmanovih besedah "norčuje tako iz MGRT in Vlade Republike Slovenije kot iz Komisije, ko ne dovoli pokopa posmrtnih ostankov umorjenih Romov na pokopališču Žale".

 

 

Marjan Šarec, Tanja Fajon in nesojeni narodni heroj Franc Sever Franta. (Foto: Publishwall)

 

 

Vse navedene obveznosti ministrstva, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, izhajajo iz Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Oseba, ki je odgovorna za njihovo realizacijo, je tajnik komisije, ki je kmalu po tem imenovanju postal še direktor direktorata za notranji trg, kar pomeni, da mu delovne obveznosti enostavno ne omogočajo ukvarjanja še z vsemi tistimi dolžnostmi, ki jih ima kot tajnik komisije po zakonu in poslovniku komisije. Na to je Dežman 14. decembra 2018 pisno opozoril ministra Počivalška, a odgovora ni bilo. Komisija je zaradi tega predlagala imenovanje namestnika oziroma namestnice tajnika, vendar je bil tudi ta predlog preslišan.

 

 

Kam je šla vsa Pahorjeva energija?

 

Kaj se torej dogaja, če poskušamo strniti to kompeksno in zgodovinsko izjemno občutljivo tematiko? Na papirju in formalno je vlada v mandatu Mira Cerarja sicer podpirala delo komisije, toda dejansko se zanjo ni nikoli posebej angažirala. Prej nasprotno. Z vztrajnim ignoriranjem njenih prošenj in pobud je onemogočala njeno delo. Ne glede na zakon in politični konsenz, da se komisija profesionalno posveča enemu izmed najbolj tragičnih poglavij v vsej slovenski zgodovini, se je v praksi izkazalo, da so besede eno, dejanja pa drugo. Ob tem bi kazalo še posebej izpostaviti dosedanjo vlogo predsednika republike, ki je od svoje izvolitve na ta položaj vzbujal vtis, da si iskreno prizadeva za dokončno pomiritev in zaprtje tega sramotnega poglavja nacionalne zgodovine 20. stoletja, vendar se takrat, ko bi pričakovali njegov glas in podporo, ni oglasil.

 

Molk pa pove več kot tisoč besed.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.486
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.880
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.951
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.024
05/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 1.505
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.487
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.551
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.208
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.157
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.201