Razkrivamo

Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"

Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se birokratsko imenuje vladni organ, zadolžen za odkrivanje desetletja prikritih in zamolčanih morišč, ki jih je v Sloveniji na stotine, je nadaljnje delo te komisije pod resnim vprašajem. Zgodovinar Jože Dežman, njen predsednik, se zaradi administrativnih ovir, kadrovskih problemov, ignorance državnih organov in prelaganja odgovornosti zdi obupan in je na predsednika vlade Marjana Šarca naslovil pismo. Iz njega lahko razberemo tudi to, da tako obstoj takšne komisije kot njeno delo marsikoga hudo motita in bi najraje videl, da čim prej preneha z raziskovanjem naše slavne preteklosti, njeni člani pa obupajo in odstopijo.

31.10.2019 10:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Jože Dežman   Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč   revolucija   množična grobišča Marjan Šarec   Franc Stanonik   Ministrstvo za kulturo   Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev   Zdravko Počivalšek   Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo  

Ne glede na zakon in politični konsenz, da se komisija profesionalno posveča enemu izmed najbolj tragičnih poglavij v vsej slovenski zgodovini, se je v praksi izkazalo, da so besede eno, dejanja pa drugo.

O tem, s kakšnimi težavami se srečuje Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je njen predsednik Jože Dežman prvič opozoril premierja Marjana Šarca že 18. januarja letos. Dežman je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je po Zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (vir) zadolženo za pomoč tej komisiji, obtožil, da zaradi svoje pasivnosti in neukrepanja v bistvu onemogoča njeno normalno delovanje. Dežmanovo pritožbo čez pristojno ministrstvo - mimogrede, zdi se onkraj najhujšega cinizma, da je za povojna morišča zadolženo gospodarsko ministrstvo (!), ne pa, denimo, kulturno - so iz Šarčevega kabineta pilatovsko poslali na ministrstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek. Minister se sicer ni odzval, je pa tajniku Dežmanove komisije sporočil, da (še) uživa njegovo zaupanje. Kaj natanko to pomeni, ni jasno. V resnici se potem ni zgodilo nič, razen tega, da je zaposlena, ki je na gospodarskem ministrstvu skrbela za komisijo, odšla na porodniški dopust. Dežman je zaradi tega zdaj ponovno pisal premierju in potožil, da njegova komisija (njeni člani so še kljub večkratnim pozivom še vedno nima zapisnika zadnje seje in pregleda stanja letošnjih projektov, zaradi česar ga skrbi, da program, ki ga je sprejela vlada, ne bo uresničen. Ob vsem tem se postopki za sprejem programa komisije v letu 2020 sploh še niso začeli, krivdo za popoln zastoj pa Jože Dežman pripisuje prav tajniku komisije Francu Stanoniku. Taistemu Stanoniku, ki je (bil) na gospodarskem ministrstvu direktor direktorata za notranji trg. Kako gre lahko to dvoje skupaj, namreč prikrita grobišča na eni ter notranji trg na drugi strani, je bržkone stvar domišljije (več o tem v nadaljevanju).

 

 

Zgodovinar dr. Jože Dežman vodi komisijo, na katero bi vlada Marjana Šarca najraje pozabila.

 

 

Jože Dežman zdaj predsednika vlade poziva, naj jim vlada omogoči normalno nadaljnje delo in izbere takšnega tajnika komisije, ki bo lahko aktivno deloval oziroma jim bo v pomoč. Zakaj sploh prihaja do takšnega tihega, perfidnega oviranja dela komisije, ki vsekakor odpira najbolj mračne in doslej skrbno varovane skrivnosti revolucionarnega nasilja v letu 1945, je vprašanje, ki zahteva nekaj globlje analize. Načeloma nihče, ne vlada ne kak drug državni organ doslej ni odkrito nasprotoval delu te komisije ali ga oviral. Vendar je posredno že ves čas čutiti, da mnogim ni všeč, da se brska po breznih, kamor je nova ljudska oblast po koncu II. svetovne vojne in komunistične revolucije pometala ne le domobrance in druge "izdajalce", pač pa še vse tiste, ki se jih je hotela znebiti samo zato, ker niso bili dovolj "naši". Pobijali so tudi duhovnike, intelektualce, posestnike, trgovce in vse tiste, ki bi v novi Titovi ljudski republiki lahko predstavljali zametke opozicije. Zaradi tega je, kot ugotavlja tudi Dežman, povsem mogoče, da je nedavno vstop v brezno pod Macesnovo gorico v delu politike, predvsem pa v krogih paradržave sprožil podobno panično reakcijo kot v primeru Hude jame. Na tem morišču, ki se nahaja v Kočevskem rogu, je po prvih ocenah obležalo vsaj 1500 Slovencev.

 

 

Koliko je sploh vseh grobišč?

 

Dežmanova komisija, ki ima devet članov, je bila ustanovljena kmalu po sprejemu Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev poleti leta 2015. Pred njo je bila leta 2005, torej v obdobju Janševe vlade, ustanovljena podobna komisija, vendar se je njeno delo končalo z prenehanjem mandata leta 2008. Z Zakonom o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki je začel veljati leta 2015, naj bi se končno in brez političnih ali ideoloških vmešavanj omogočilo učinkovito nadaljevanje dela pri odkrivanju in urejanju prikritih morišč in grobišč, pa tudi izkop in pokop posmrtnih ostankov umorjenih. Poudarek je, kot bomo opazili, na "naj bi".

 

Statistika je sicer sledeča: do konca leta 2018 je bilo raziskanih 233 grobišč in morišč. V 129 primerih je bil opravljen tudi delen ali celoten prekop žrtev, v 104 primerih pa je bil s sondiranjem potrjen obstoj človeških skeletnih ostankov. Upoštevaje vse umorjene v rovu sv. Barbare in iznos posmrtnih ostankov iz kraških brezen, ki so bili deloma odkriti še pred uveljavitvijo tega zakona, so bili odkriti posmrtni ostanki najmanj 2532 žrtev. Od teh jih je bilo pokopanih 1615. Prav tako je bilo med terenskimi raziskavami odkritih na tisoče osebnih predmetov žrtev. 162 grobišč in morišč je bilo urejenih v naravi.

 

 

V tem na novo odkritem masovnem grobišču naj bi leta 1945 končalo najmanj 1500 žrtev revolucije.

 

 

Dežman je v pismu premierju zapisal, da so bili z vsemi temi deli potrjeni strokovni standardi, ki jih je vzpostavila komisija. Z zagotovljenimi proračunskimi sredstvi, umestitvijo komisijo pod Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter s podporo predsednika Boruta Pahorja je komisija bistveno prispevala k uresničitvi ciljev zakona iz leta 2015. Ti cilji pa so - poleg odkrivanja prikritih vojnih grobišč, njihovega označevanja in vpis grobišč v register vojnih grobišč - tudi dokončen dostojen pokop vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja na ozemlju Slovenije.

 

 

Koga moti Dežmanova komisija

 

Hkrati se je v zadnjih treh letih in pol pojavilo ogromno dela, ki ga komisija sama ni zmogla, neprestano je prihajalo do zastojev pri realizaciji programskih in drugih sklepov, ki jih je komisija sprejela. Temeljne težave, ki se nikoli niso končale, so bile povezane z zamudami pristojnega ministrstva pri oddaji gradiv v sprejem vladi, zamude pri razpisih oziroma pasivnost ministrstva pri pripravi razpisov, neizvajanje sklepov komisije glede baze podatkov o grobiščih ... Prav tako, opozarja Dežman, ni bil vzpostavljen arhiv komisije, gospodarsko ministrstvo ni bilo aktivno pri sodelovanju z drugimi vpletenimi, zlasti z Ministrstvom za kulturo. Namesto pristojnega ministrstva so morali številne naloge, povezane s komunikacijami in administracijo, opravljati kar njeni člani, zlasti zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Dežman, pa tudi kriminalist Pavle Jamnik. Posledice teh zapletov so že opazne. Komisija zaradi zavlačevanja kulturnega ministrstva še vedno ne more predajati izkopanih predmetov pristojnim muzejem, zaradi pasivnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo še do danes nimamo dogovorjenih standardov za urejanje grobišč, ki bi bili usklajeni z Zavodom za varstvo kulturne dediščine.

 

Prav tako zaradi neaktivnosti gospodarskega ministrstva pri prevzemu baze podatkov o prikritih moriščih in grobiščih ni vzpostavljen dokumentarni in administrativni sistem, po katerem bi stekli zbiranje podatkov in priprava podatkov, ki so nujno potrebni za izvajanje programa. Konkretno to pomeni, da se Mestna občina Ljubljana po Dežmanovih besedah "norčuje tako iz MGRT in Vlade Republike Slovenije kot iz Komisije, ko ne dovoli pokopa posmrtnih ostankov umorjenih Romov na pokopališču Žale".

 

 

Marjan Šarec, Tanja Fajon in nesojeni narodni heroj Franc Sever Franta. (Foto: Publishwall)

 

 

Vse navedene obveznosti ministrstva, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, izhajajo iz Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Oseba, ki je odgovorna za njihovo realizacijo, je tajnik komisije, ki je kmalu po tem imenovanju postal še direktor direktorata za notranji trg, kar pomeni, da mu delovne obveznosti enostavno ne omogočajo ukvarjanja še z vsemi tistimi dolžnostmi, ki jih ima kot tajnik komisije po zakonu in poslovniku komisije. Na to je Dežman 14. decembra 2018 pisno opozoril ministra Počivalška, a odgovora ni bilo. Komisija je zaradi tega predlagala imenovanje namestnika oziroma namestnice tajnika, vendar je bil tudi ta predlog preslišan.

 

 

Kam je šla vsa Pahorjeva energija?

 

Kaj se torej dogaja, če poskušamo strniti to kompeksno in zgodovinsko izjemno občutljivo tematiko? Na papirju in formalno je vlada v mandatu Mira Cerarja sicer podpirala delo komisije, toda dejansko se zanjo ni nikoli posebej angažirala. Prej nasprotno. Z vztrajnim ignoriranjem njenih prošenj in pobud je onemogočala njeno delo. Ne glede na zakon in politični konsenz, da se komisija profesionalno posveča enemu izmed najbolj tragičnih poglavij v vsej slovenski zgodovini, se je v praksi izkazalo, da so besede eno, dejanja pa drugo. Ob tem bi kazalo še posebej izpostaviti dosedanjo vlogo predsednika republike, ki je od svoje izvolitve na ta položaj vzbujal vtis, da si iskreno prizadeva za dokončno pomiritev in zaprtje tega sramotnega poglavja nacionalne zgodovine 20. stoletja, vendar se takrat, ko bi pričakovali njegov glas in podporo, ni oglasil.

 

Molk pa pove več kot tisoč besed.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
7
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.290
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.675
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.157
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.247
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.878
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.619
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 881
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 545
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608