Razkrivamo

Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje

Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve javnih financ si kaj več pač težko privoščimo. Tudi rešitev z razbremenitvijo regresa je korak v pravo smer. Vseeno pa ostaja grenak priokus, ker so na koncu iz sprememb izločili ravno najnižje plače. Zakaj se ni na primer tudi najvišja olajšava povečala za 200 evrov, tako kot se je splošna? To najbrž vseeno ne bi preveč obremenilo javnih financ.

02.11.2019 09:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   davki   plače   regres   olajšava   zaposleni   vlada   ministrstvo za finance   Levica

Foto: Facebook

Pri teh spremembah so bili prisotni očitki, da največ profitirajo ljudje z najvišjimi plačami, kar dejansko drži. A temu se ne moremo izogniti, če želimo obdržati konsistentnost davčnega sistema. Do lani so zaposleni z najvišjimi prejemki od regresa plačevali visok davek in njegova ukinitev se jim pač najbolj pozna.

Pred sprejemanjem zadnjih sprememb davčne zakonodaje sem v enem izmed svojih zapisov izpostavil nekoliko presenetljivo zakonsko rešitev, po kateri naj bi se vsem zavezancem dvignilo neto prejemke - edino tisti z 931 evri bruto plače ne bi dobili niti centa več (!). Pričakoval sem, da bodo poslanci v postopku sprejemanja zakonodaje le opazili to nelogičnost, a se to na žalost ni zgodilo. Prevladalo je pojasnilo vlade, kako so zaradi v maju sprejete razbremenitve regresa profitirali tudi zaposleni z nižjimi plačami in zato naj bi bile aktualne spremembe ustrezne. Vsekakor drži, da je imela majska razbremenitev izplačila regresa zelo pozitiven vpliv na davčno razbremenitev in rešitev ocenjujem kot optimalno. Vseeno pa ne vem, zakaj so morali potem pri razbremenitvi plač popolnoma izpustiti zaposlene z najnižjimi dohodki.

 

Vlada je meseca maja s široko podporo sprejela zakon, po katerem je izplačilo regresa do višine povprečne bruto plače (trenutno 1.725 evrov) v celoti neobdavčeno. Po zadnjih razpoložljivih podatkih (leto 2017) je povprečen znesek regresa znašal 880 evrov, kar najbrž pomeni blizu tisoč evrov v letošnjem letu. Do sedaj so zaposleni od regresa plačevali dohodnino, in sicer od 16 pa tudi do 50 % (odvisno od davčnega razreda, v katerega so bili uvrščeni glede na višino prejemkov). Z ukinitvijo plačila dohodnine so posamezniki ob predpostavki 1.000 evrov regresa, pridobili med 160 in 500 evri letno. Ker pa so se zaradi izključitve regresa dodatno znižali tudi skupni obdavčljivi dohodki, so zaposleni z nižjimi plačami pridobili nekaj tudi iz tega naslova. Kot je prikazano z rdečo črto na spodnji sliki, je učinek teh davčnih sprememb za večino zaposlenih tako znašal od 20 do 30 evrov (preračunano na mesec). Ta ugodnost je bila za ljudi kar pomembna, bo pa zaradi tega v proračunu za okoli 200 milijonov evrov izpada letno.

 

 

 

 

Pri teh spremembah so bili sicer prisotni očitki, da največ profitirajo ljudje z najvišjimi plačami, kar dejansko drži. A temu se ne moremo izogniti, če želimo obdržati konsistentnost davčnega sistema. Do lani so zaposleni z najvišjimi prejemki od regresa plačevali visok davek in njegova ukinitev se jim pač najbolj pozna. 

 

Ob teh učinkih razbremenitve regresa bi še dodal, da je takšna rešitev spodbudila marsikatero podjetje, da so povečali izplačilo regresa, mogoče tudi na račun povečanja plač. Popolnoma neobdavčljivo izplačilo je lepa priložnost za dodatne nagrade in v letnih poročilih bomo verjetno razbrali, da so se letošnja izplačila regresa močno povečala. Podjetja so s tem dobila priložnost, da izplačajo dodatni popolnoma neobdavčen denar, kar so vedno predlagala. Takšna dodatna izplačila bi sicer lahko celo razumeli kot dodatni izpad pobranih davkov, a brez sprememb verjetno tega povečanja izplačil ne bi bilo.

 

Po majskem popravku obdavčitve regresa pa so bile nato v oktobru sprejete še spremembe obdavčitve plač s popravkom dohodninske lestvice ter dvigom splošne olajšave. Poleg spremembe mej davčnih razredov sta se za eno odstotno točko znižali tudi davčni stopnji v drugem in tretjem dohodninskem razredu (od petih). To so seveda vsi mediji pospremili s komentarji, kako s tem razbremenjujejo srednji sloj, kar je sicer logično sklepanje. Popravili so drugi in tretji dohodninski razred, medtem ko je davčna stopnja v zadnjih dveh razredih, v katera se uvršča deset tisoč najbolje plačanih ljudi v Sloveniji, ostala nespremenjena.

 

Temu seveda ni tako, saj ima sprememba obdavčitve v srednjih davčnih razredih pravzaprav največje učinke pri tistih, ki se uvrščajo v zgornja dva razreda. Nekdo, ki se z 2.000 evri bruto plače uvršča v drugi dohodninski razred, bo na primer dobil 15 evrov mesečno več, tisti z vrha pa 92 evrov več, ker bo koristil celotne znižanje davčne stopnje v drugem in tretjem razredu. Večina pač ne ve, da imajo tudi najbolje plačani začetni del plače obdavčen po spodnjih stopnjah in sprememba v teh razredih vpliva tudi na njihove prejemke. Na zgornji sliki je tako k učinku davčne razbremenitve regresa dodan še učinek sprememb dohodnine. Z modro črto je prikazano skupno povečanje mesečnega izplačila prejemkov zaradi sprememb davčne zakonodaje, razlika med rdečo in modro črto pa učinek razbremenitve plač.

 

Poleg spremembe dohodninskih stopenj pa je bil sprejet še dvig splošne olajšave iz 3.300 na 3.500 evrov letno. To je znesek, od katerega se dohodnina ne računa in dvig neobdavčenega dela plače je dodatno povečalo neto prejemke. Pri tem pa so najnižje plače poleg splošne olajšave upravičene do dodatne olajšave in zanje se je skupna olajšava postopno povečevala do 6.520 evrov. Za to najvišjo olajšavo pa se je zakonodajalec odločil, da ostaja nespremenjena (!). Pri vseh dohodninskih zavezancih je torej neobdavčen del in plača višja, le tistemu z 931 evri bruto plače ostaja olajšava in s tem plača tudi po novem enaka (upravičeni pa so seveda ugodnosti iz naslova regresa).

 

Zakaj so ravno najnižje plače v zadnjih spremembah izpustili iz zvišanja, ni bilo posebej pojasnjeno. Ministrstvo za finance je prikazovalo samo skupne učinke davčnih sprememb in tam se seveda ni videlo, da iz naslova sprememb pri plači učinka za najnižje plače praktično ni. Drug razlog pa je najbrž v tem, da se najvišji znesek olajšav v zakonu sploh ne pojavlja. Zaradi zagotavljanja postopnega zviševanja olajšav (kar je seveda pozitivno), je v zakonu samo formula za izračun (po novem: "18.700,38 eurov –1,40427 x skupni dohodek") in s takšno opredelitvijo v zakonskih določbah je pač težko polemizirati. Tako je ostalo pri rešitvi, da na plačo v višini 931 evrov bruto nove davčne spremembe ne vplivajo. 

 

Predvidevam, da poslancem takšna izključitev najnižjih plač ni bila niti predstavljena. Edino Levica se je trudila predstaviti, kako bo nekdo z minimalno plačo po novem dobil le 15 centov mesečno več, a verjetno ji niso čisto verjeli. Zanimivo pa je potem Levici uspelo z drugim popravkom. V končni verziji zakona so namreč znižali zgornjo mejo petega razreda na 72.000 evrov. Po prvotni verziji bo zaposleni s mesečno bruto plačo nad 9.000 evrov dobili letno 2 tisoč evrov višje neto prejemke, po spremembi prvotnega zakonskega predloga pa "le" še 1.100 evrov. 

 

Ta sprememba je "prizadela" kakih 3.500 najbolje plačanih zaposlenih. Ostaja pa odprto vprašanje, ali je k tej spremembi vodila skrb za javne finance (skupni proračunski izpad zaradi davčnih sprememb bo zato letno 4 milijone evrov manjši) - ali je šlo za odločanje po pregovoru "naj še sosedu crkne krava, če je sami nimamo". S tem, ko so najbolje plačani dobili nekaj manj, namreč tisti z minimalno plačo niso dobili niti centa več.

 

Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede  na omejitve javnih financ, si kaj več pač težko privoščimo. Tudi rešitev z razbremenitvijo regresa je korak v pravo smer. Vseeno pa ostaja grenak priokus, zakaj pa so na koncu iz sprememb izločili ravno najnižje plače. Zakaj se ni na primer tudi najvišja olajšava povečala za 200 evrov, tako kot se je splošna. To najbrž vseeno ne bi preveč obremenilo javnih financ.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
2
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 3.195
02/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.336
03/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.729
04/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.554
05/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.410
06/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 1.072
07/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 876
08/
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
Paul A. Nuttall
Ogledov: 696
09/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 880
10/
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
Uredništvo
Ogledov: 585