Komentar

Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.

Bistvena razlika med umetniškim delom Yoko Ono (1933) in Marino Abramović (1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ki se s pomočjo procesa emancipirajo od nje same. Yoko Ono nima nobene potrebe, da dogodke nadzoruje. Marina Abramović pa proizvede nevarno okolje (Balkan), v katerega vmesti samo sebe. Seveda je v takšnem okolju nujen zunanji nadzor procesa zato, ker je v realni nevarnosti.  

02.11.2019 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Yoko Ono   Marina Abramović   umetnost   mainstream   konceptualizem   zen budizem   happening   performans

Fotomontaža: portal+

Tako Marina Abramović kot Yoko Ono sta se v svojem umetniškem delovanju borili proti mainstreamu. Proti dominantnemu trendu normalnih konvencij gradnje umetnin. Yoko in Marina sta brilijantni umetnici. Moških nisem imenoval, ker so za njuno delo popolnoma nepomembni. Bele otoške moške in bele balkanske moške sta odpihnili kot prhljaj z ramen.

Yoko Ono je visoka svečenica dogodkovnosti (happening), Marina Abramović pa je visoka svečenica osebne oblike (performa). Osrednja umetniška produkcija Yoko Ono je usmerjena v umetniški dogodek, je pionirka proto-performansa. Osrednja umetniška produkcija Marine Abramovič pa je usmerjena v živo osebno obliko. Razvija logiko per-forme, osebne oblike. Je ena od pionirjev performansa. Obe sta v svojem delu zavrnili idejo umetnine kot materialnega produkta. Zanju je umetnina le neposredna realizacija duhovnosti oziroma je duhovnost sama. Na tem mestu zaključujem komentar! In nadaljujem. Yoko Ono izhaja iz zen budizma in dadaizma. Dobro je vedeti, da je bilo v Tokiu eno od središč dadizma. Yokino zen budistično logiko prepoznamo v znameniti Zen poziciji: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let, Marina Abramović pa izhaja iz že vzpostavljenga umetniškega gibanja šestdesetih let - konceptualizma.

 

Po ogledu razstave Marine Abramović v Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu in razstave Yoko Ono v Muzeju sodobne umetnosti v Moskvi sem se odločil, da bom komentiral performativno umetnost, ki je nastala iz heppening strategij petdesetih in šestdesetih let. Obe razstavi manifestirata metafizične odpadke njunih konceptualizacij in procesualnosti - filme, fotografije, objekte, načrte in navodila. Za razumevanje razvoja preformansa bom najprej komentiral umetniško delo Yoko Ono.

 

 

Yoko Ono

 

 

Yoko Ono je pozvala v svoja umetniška dela gledalce, da jih dokončajo. V prvem koraku je gledalcu predstavila materialno strukturo, v drugem mu je podala navodila za uporabo organiziranega materiala, v finalu pa je učvrstila učinke, ki so jih proizvedli gledalci. Njeno umetniško delo sestavljajo tudi pisna navodila za uporabo. Gledalec jih najprej tolmačil, to je storil še preden vstopil v proces, seveda, če vanj sploh vstopil. Podobno nalogo procesira klasični gledališki igralec v času, ko prevzame ali zavrne transformacijsko vlogo. To zvrst umetnosti danes imenujemo participatorna umetnost. Yoko Ono verjame v katarzično moč umetnosti, ki vibrira v množicah: izvrtaj si luknjo v zid in poglej na drugo stran; če zazvoni telefon, dvigni slušalko in poglej, kdo je na drugi strani!

 

Po izobrazbi je Yoko klasično šolana pianistka, zato ni čudno, da je imela glasba izredno velik vpliv na njeno doživljanje umetniškega dela. Glasbene koncepte je transponirala v vizualno polje. Ena od osrednjih idej konceptualne umetnosti je, da gledalec aktivno vstopi v proces gradnje umetnine, da s svojim aktivnim sodelovanjem dokonča projektirano umetniško delo. Zato mora imeti umetnina tako zasnovano konceptualizacijo, da se lahko vsak, ampak zares čisto vsak vključi vanjo. Konceptualna umetnost usmeri našo pozornost na idejo umetnine, ne pa na njeno mojstrstvo, kaj šele na njeno virtuozno reproduciranje. Yoko Ono gradi idejno umetnost usklajeno z minimalistično stilno investicijo. Želja Yoko Ono je, da vzpostavi tesen stik z vsakim posamičnim gledalcem: umetnost je glagol, ne pa samostalnik!

 

V zgodnjih šestdesetih letih je uvajala v svoje delo idejo komune, (interdiscipinarno) gradnjo umetnine. Beli šah je umetnina, ki je nastala leta 1966. V njej je postavila v ospredje šahovnico z belimi kvadrati in belimi šahovskimi figurami ter pozvala gledalce, da odigrajo partijo. Ko sem pred dvema tednoma stal pred belo šahovnico, sem začel v mislih igrati šah, ki je v meni sprožil tarnscendentno občutenje. V življenju sem odigral precej šahovskih iger, poleg tega pa sem kot otrok igral dopisni šah, ki je v meni sprožal posebno čutenje nevidnega človeka tam nekje na drugi strani. Čutil sem njegove notranje procese. Yoko Ono pa je z Belim šahom v meni v hipu spodkopala idejo nasprotnika v igri. Beli šah je neposredno vabilo k razmisleku o sovražniku, o nasprotniku. Igrati Beli šah je podoben občutku, ko igrate šah sami s seboj. Ko igrate tako z belimi kot črnimi figurami. Samo, da je vse skupaj še bolj iracionalno.

 

 

Yoko Ono: Cut Piece

 

 

V umetnini Cut Piece (1964) pa je javno pozvala gledalce, da ji odrežejo kos tekstila z njenega oblačila. Najprej so se gledalci obotavljali, toda kmalu so ga začeli rezati. Ona pa je medtem stala proto-performativno popolnoma negibna. Razrezali so ji oblačilo vse do spodnjega perila, nekateri so seveda hoteli nadaljevati z rezi. Konec procesa je sama določila. Ko sem v prejšnjem stavku zapisal - performirativno - to razumite pogojno. Ker beseda performans kot žanr v tistem času še ni bila vzpostavljena. Na tem mestu ne bom razvijal razlikovanja med predstavo (angleško performans in performativnostjo kot osebno obliko). Pred tem je vladala besedna oblika -  happening / dogodek. Cut Piece je bil proto-performans, ki ga je desetletje kasneje Marina Ambramović sistematično razvijala.

 

Marina Abramović je po izobrazbi slikarka. Njen uprizoritveni motiv je bil odziv na lastno akademsko slikarsko izobraževanje, ki je zagovarjalo akademski realizem, v boljših primerih pa socialistični abstrakcionizem. V prvem obdobju je slikala abstrakcije avtomobilskih nesreč. Leta 1971 pa je vstopila v uprizoritvene tokove (BITEF), ki so bili značilni za vse avantgardne umetnosti XX. stoletja. V umetnino vedno znova investira svojo telo, ki ga obredno muči s ponovljivimi rutinami ali radikalizmi. Sebe obredno žrtvuje za gledalca.

 

 

Marina Abramović

 

 

Na tem mestu vam bom opisal umetnino Ritem 0 iz leta 1974, da jo lahko primirjate z Cute Piece Yoko Ono: gledalce je pozvala, da na kakršen koli način uporabijo na mizi razstavljene predmete. Pozvala je gledalce, da ji proizvedejo bolečino. Na ta način je ozavestila svojo telesnost. Istočasno pa so lahko gledalci izrazili svoje nasilje. Preobrazili so se v povzročitelje bolečine, sama pa se je s sprejemanjem bolečine preobrazila v žrtvovanjsko telo. V sveto telesnost - Jezus Kristus ready made! Avditorij se je tako razdelli: na tiste, ki so jo hoteli mučiti, in na tiste, ki so ji želeli pomagati. Prvi so postajali vse bolj agresivni, drugi pa zaščitniški. In tako vse do britkega konca. Umetnino Ritem 0 si danes lahko ogledate v stalni zbirki MSUM v Ljubljani

 

Marina Abramović je z obredno logiko Living theatre uprizarjala sado-mazohistična stanja človeštva. Yoko Ono pa je z neverjetno lahkotnostjo materializirala zahtevne procese, ki jim tradicionalisti ne bi nikoli dali statusa umetnine. Sam nisem strokovnjak za humor, toda če je kaj genialno komičnega, je to njeno izbrano in izostreno spreobračanje pogleda. Marina Abramović pa nenehoma uprizarja preobrazbe. Iz nečistega dela čisto. Lahko si mislite, kakšen civilizacijski preskok je dosegla Marina Abramović v desetih letih od nastanka prvih umetnin Yoko Ono, pa vse do lastne emancipacije performativne umetniške zvrsti.

 

 

Marina Abramović: Ritem 0

 

 

Tako Marina Abramović kot Yoko Ono sta se v svojem umetniškem delovanju borili proti mainstreamu. Proti dominantnemu trendu normalnih konvencij gradnje umetnin. Yoko Ono in Marina Abramović sta brilijantni umetnici. Moških v tem tekstu nisem imenoval, ker so za njuno delo popolnoma nepomembni. Bele otoške moške in bele balkanske moške sta odpravili kot prhljaj z ramen.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
0
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
11
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.659
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.611
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.022
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.723
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.886
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.802
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.496
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.546
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.373
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.755