Komentar

Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.

Bistvena razlika med umetniškim delom Yoko Ono (1933) in Marino Abramović (1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ki se s pomočjo procesa emancipirajo od nje same. Yoko Ono nima nobene potrebe, da dogodke nadzoruje. Marina Abramović pa proizvede nevarno okolje (Balkan), v katerega vmesti samo sebe. Seveda je v takšnem okolju nujen zunanji nadzor procesa zato, ker je v realni nevarnosti.  

02.11.2019 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Yoko Ono   Marina Abramović   umetnost   mainstream   konceptualizem   zen budizem   happening   performans

Fotomontaža: portal+

Tako Marina Abramović kot Yoko Ono sta se v svojem umetniškem delovanju borili proti mainstreamu. Proti dominantnemu trendu normalnih konvencij gradnje umetnin. Yoko in Marina sta brilijantni umetnici. Moških nisem imenoval, ker so za njuno delo popolnoma nepomembni. Bele otoške moške in bele balkanske moške sta odpihnili kot prhljaj z ramen.

Yoko Ono je visoka svečenica dogodkovnosti (happening), Marina Abramović pa je visoka svečenica osebne oblike (performa). Osrednja umetniška produkcija Yoko Ono je usmerjena v umetniški dogodek, je pionirka proto-performansa. Osrednja umetniška produkcija Marine Abramovič pa je usmerjena v živo osebno obliko. Razvija logiko per-forme, osebne oblike. Je ena od pionirjev performansa. Obe sta v svojem delu zavrnili idejo umetnine kot materialnega produkta. Zanju je umetnina le neposredna realizacija duhovnosti oziroma je duhovnost sama. Na tem mestu zaključujem komentar! In nadaljujem. Yoko Ono izhaja iz zen budizma in dadaizma. Dobro je vedeti, da je bilo v Tokiu eno od središč dadizma. Yokino zen budistično logiko prepoznamo v znameniti Zen poziciji: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let, Marina Abramović pa izhaja iz že vzpostavljenga umetniškega gibanja šestdesetih let - konceptualizma.

 

Po ogledu razstave Marine Abramović v Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu in razstave Yoko Ono v Muzeju sodobne umetnosti v Moskvi sem se odločil, da bom komentiral performativno umetnost, ki je nastala iz heppening strategij petdesetih in šestdesetih let. Obe razstavi manifestirata metafizične odpadke njunih konceptualizacij in procesualnosti - filme, fotografije, objekte, načrte in navodila. Za razumevanje razvoja preformansa bom najprej komentiral umetniško delo Yoko Ono.

 

 

Yoko Ono

 

 

Yoko Ono je pozvala v svoja umetniška dela gledalce, da jih dokončajo. V prvem koraku je gledalcu predstavila materialno strukturo, v drugem mu je podala navodila za uporabo organiziranega materiala, v finalu pa je učvrstila učinke, ki so jih proizvedli gledalci. Njeno umetniško delo sestavljajo tudi pisna navodila za uporabo. Gledalec jih najprej tolmačil, to je storil še preden vstopil v proces, seveda, če vanj sploh vstopil. Podobno nalogo procesira klasični gledališki igralec v času, ko prevzame ali zavrne transformacijsko vlogo. To zvrst umetnosti danes imenujemo participatorna umetnost. Yoko Ono verjame v katarzično moč umetnosti, ki vibrira v množicah: izvrtaj si luknjo v zid in poglej na drugo stran; če zazvoni telefon, dvigni slušalko in poglej, kdo je na drugi strani!

 

Po izobrazbi je Yoko klasično šolana pianistka, zato ni čudno, da je imela glasba izredno velik vpliv na njeno doživljanje umetniškega dela. Glasbene koncepte je transponirala v vizualno polje. Ena od osrednjih idej konceptualne umetnosti je, da gledalec aktivno vstopi v proces gradnje umetnine, da s svojim aktivnim sodelovanjem dokonča projektirano umetniško delo. Zato mora imeti umetnina tako zasnovano konceptualizacijo, da se lahko vsak, ampak zares čisto vsak vključi vanjo. Konceptualna umetnost usmeri našo pozornost na idejo umetnine, ne pa na njeno mojstrstvo, kaj šele na njeno virtuozno reproduciranje. Yoko Ono gradi idejno umetnost usklajeno z minimalistično stilno investicijo. Želja Yoko Ono je, da vzpostavi tesen stik z vsakim posamičnim gledalcem: umetnost je glagol, ne pa samostalnik!

 

V zgodnjih šestdesetih letih je uvajala v svoje delo idejo komune, (interdiscipinarno) gradnjo umetnine. Beli šah je umetnina, ki je nastala leta 1966. V njej je postavila v ospredje šahovnico z belimi kvadrati in belimi šahovskimi figurami ter pozvala gledalce, da odigrajo partijo. Ko sem pred dvema tednoma stal pred belo šahovnico, sem začel v mislih igrati šah, ki je v meni sprožil tarnscendentno občutenje. V življenju sem odigral precej šahovskih iger, poleg tega pa sem kot otrok igral dopisni šah, ki je v meni sprožal posebno čutenje nevidnega človeka tam nekje na drugi strani. Čutil sem njegove notranje procese. Yoko Ono pa je z Belim šahom v meni v hipu spodkopala idejo nasprotnika v igri. Beli šah je neposredno vabilo k razmisleku o sovražniku, o nasprotniku. Igrati Beli šah je podoben občutku, ko igrate šah sami s seboj. Ko igrate tako z belimi kot črnimi figurami. Samo, da je vse skupaj še bolj iracionalno.

 

 

Yoko Ono: Cut Piece

 

 

V umetnini Cut Piece (1964) pa je javno pozvala gledalce, da ji odrežejo kos tekstila z njenega oblačila. Najprej so se gledalci obotavljali, toda kmalu so ga začeli rezati. Ona pa je medtem stala proto-performativno popolnoma negibna. Razrezali so ji oblačilo vse do spodnjega perila, nekateri so seveda hoteli nadaljevati z rezi. Konec procesa je sama določila. Ko sem v prejšnjem stavku zapisal - performirativno - to razumite pogojno. Ker beseda performans kot žanr v tistem času še ni bila vzpostavljena. Na tem mestu ne bom razvijal razlikovanja med predstavo (angleško performans in performativnostjo kot osebno obliko). Pred tem je vladala besedna oblika -  happening / dogodek. Cut Piece je bil proto-performans, ki ga je desetletje kasneje Marina Ambramović sistematično razvijala.

 

Marina Abramović je po izobrazbi slikarka. Njen uprizoritveni motiv je bil odziv na lastno akademsko slikarsko izobraževanje, ki je zagovarjalo akademski realizem, v boljših primerih pa socialistični abstrakcionizem. V prvem obdobju je slikala abstrakcije avtomobilskih nesreč. Leta 1971 pa je vstopila v uprizoritvene tokove (BITEF), ki so bili značilni za vse avantgardne umetnosti XX. stoletja. V umetnino vedno znova investira svojo telo, ki ga obredno muči s ponovljivimi rutinami ali radikalizmi. Sebe obredno žrtvuje za gledalca.

 

 

Marina Abramović

 

 

Na tem mestu vam bom opisal umetnino Ritem 0 iz leta 1974, da jo lahko primirjate z Cute Piece Yoko Ono: gledalce je pozvala, da na kakršen koli način uporabijo na mizi razstavljene predmete. Pozvala je gledalce, da ji proizvedejo bolečino. Na ta način je ozavestila svojo telesnost. Istočasno pa so lahko gledalci izrazili svoje nasilje. Preobrazili so se v povzročitelje bolečine, sama pa se je s sprejemanjem bolečine preobrazila v žrtvovanjsko telo. V sveto telesnost - Jezus Kristus ready made! Avditorij se je tako razdelli: na tiste, ki so jo hoteli mučiti, in na tiste, ki so ji želeli pomagati. Prvi so postajali vse bolj agresivni, drugi pa zaščitniški. In tako vse do britkega konca. Umetnino Ritem 0 si danes lahko ogledate v stalni zbirki MSUM v Ljubljani

 

Marina Abramović je z obredno logiko Living theatre uprizarjala sado-mazohistična stanja človeštva. Yoko Ono pa je z neverjetno lahkotnostjo materializirala zahtevne procese, ki jim tradicionalisti ne bi nikoli dali statusa umetnine. Sam nisem strokovnjak za humor, toda če je kaj genialno komičnega, je to njeno izbrano in izostreno spreobračanje pogleda. Marina Abramović pa nenehoma uprizarja preobrazbe. Iz nečistega dela čisto. Lahko si mislite, kakšen civilizacijski preskok je dosegla Marina Abramović v desetih letih od nastanka prvih umetnin Yoko Ono, pa vse do lastne emancipacije performativne umetniške zvrsti.

 

 

Marina Abramović: Ritem 0

 

 

Tako Marina Abramović kot Yoko Ono sta se v svojem umetniškem delovanju borili proti mainstreamu. Proti dominantnemu trendu normalnih konvencij gradnje umetnin. Yoko Ono in Marina Abramović sta brilijantni umetnici. Moških v tem tekstu nisem imenoval, ker so za njuno delo popolnoma nepomembni. Bele otoške moške in bele balkanske moške sta odpravili kot prhljaj z ramen.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
17
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,697
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 4,177
03/
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,306
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,146
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,433
06/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,791
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,455
08/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 1,184
09/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,899
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,231