Razkrivamo

Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?

V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih oseb. V banki so bili pozorni predvsem na relativno visoko rast potrošniških kreditov (11 % letno), izpostavili pa so tudi skrb, da se kreditodajalci ne bi preveč zadolžili. Omejili so namreč višino obroka posojila glede na višino plače. Kreditodajalcu mora ostati najmanj minimalna plača, v primeru skrbi za otroke še nekaj več. Tudi Banka Slovenije opozarja na pričakovano ohlajanje gospodarstva in s tem povečana tveganja (možnost izgube službe, znižanje plače), zaradi česar naj bi bili ljudje bolj previdni pri zadolževanju.

05.11.2019 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   kreditiranje   Banka Slovenija   BDP   Evropska unija   omejevanje   kreditojemalec   banke   gospodarska rast

Fotomontaža: portal+

Obseg kreditiranja prebivalstva je zadnjih deset let relativno konstanten, če ga primerjamo z BDP. Nekoliko naraščajo potrošniški krediti, vendar pa skupni obseg posojil vsekakor ne kaže kake posebne rasti, ki bi zahtevala omejevanje oziroma intervencijo centralne banke.

Osnovna naloga Banke Slovenije (BS) je stabilnost finančnega sistema. To izvaja preko nadzora bank, ki morajo skrbeti za varno in skrbno poslovanje. Največja tveganja izhajajo prevelikega kreditiranja in neupoštevanja bonitet kreditojemalcev. To področje zato BS redno pregleduje, usmerja in postavlja tudi omejitve. Verjetno se lahko strinjamo z njeno oceno, da odobravanje potrošniških kreditov na dobo 10 let in več najbrž ni nujno in da prinaša določena tveganja v primeru zasuka gospodarskih gibanj. Tudi pretirana višina posojilnega obroka lahko ogrozi odplačevanje posojila, če bi se čez leta razmere poslabšale.

 

Vseeno pa dvomimo, če je potrebno postavljati tako visoke omejitve pri višini kreditnega obroka, ki ljudem z nizkimi plačami praktično ne omogoča (več) kreditiranja. Ravno tisti skupini, ki ima že tako težave z reševanjem stanovanjskega problema. Seveda mora ljudem ostati določen znesek za tekoče življenjske stroške, a pri tem si pogosto pomagajo tudi z drugimi finančnimi viri (kakšni dodatni zaslužki, pomoč staršev). S tega vidika je najbrž preveliko zaostrovanje kreditnih pogojev vseeno pretirano, posebno ker ne upošteva celotnega položaja posameznika. 

 

Centralna banka je ta ukrep pospremila tudi z oceno makroekonomskih razmer ter poudarjanjem slabih izkušenj iz preteklosti. A potrebno je navesti, da banke pri posojilih občanov večjih tveganj in izgub nikoli niso imele. Zato je mogoče zanimivo pogledati nekaj podatkov o tem, kaj se s posojili občanov dogaja in kakšen je obseg teh posojil glede na druge države.

 

 

Gospodarska rast poganja tudi kreditiranje

 

Obseg posojil občanom zadnja leta res ponovno narašča in se približuje znesku 11 milijard evrov, a to je pač povezano s splošno gospodarsko rastjo, naraščanjem prejemkov in tudi potrošnje. Bolj realna ocena višine posojil je zato preko primerjave z BDP, kar je prikazano na prvi sliki. Kot vidimo zadnja leta ostaja obseg posojil prebivalstvu približno konstanten glede na BDP (22 %). Pred dvajsetimi leti je bilo teh posojil res precej manj, samo okoli 10 % BDP. Nato pa je v času visoke gospodarske rasti (2004-2008) prišlo do močnega zadolževanja prebivalstva, ko se je obseg posojil povečal na 25 %. 

 

Takrat so se tveganja res povečala, medtem ko današnja gibanja ne kažejo kakšnih večjih odstopanj. Kakor je razvidno iz druge slike se sicer nekoliko bolj povečujejo potrošniški krediti (glede na BDP), medtem ko delež stanovanjskih posojil ostaja enak. Na prvi sliki je dodan še podatek o obsegu depozitov prebivalstva v bankah. Nominalno depoziti ves čas naraščajo (razen v obdobju 2011-2014), v primerjavi z BDP pa so vseh zadnjih deset let približno enaki.

 

 

 

 

 

 

Obseg kreditov prebivalstvu je torej zadnjih deset let relativno konstanten, če ga primerjamo z BDP. Nekoliko bolj naraščajo potrošniški krediti, skupni obseg posojil pa vsekakor ne kaže kake posebne rasti, ki bi zahtevala omejevanje. Predvsem pa je za oceno tveganj potrebno pogledati, kaj se je dejansko dogajalo v letih po 2008. Kljub temu, da so krediti prebivalstvu predstavljali okoli četrtino vseh posojil, so bile izgube (odpisi) pri teh posojilih relativno nizke. NLB je morala oblikovati kar 4 milijarde evrov slabitev na posojila, a od tega le okoli 150 milijonov na posojila prebivalcem. Tudi v času velike ekspanzije odobravanja posojil (precej večje rasti kot so danes), so bile izgube na kreditih občanom v bilancah bank obvladljive. Skoraj vse izgube so nastale pri kreditih podjetniškemu sektorju (!) in če je bilo kje potrebno ukrepati, bi bilo na tem segmentu.

 

 

Podpovprečno zadolženi Slovenci

 

Za oceno kreditne aktivnosti in zadolženosti prebivalstva Slovenije je zanimivo pogledati tudi čez mejo. Na spodnji sliki je prikaz zadolženosti Slovencev v primerjavi z zadolženostjo prebivalstva v drugih državah evroobmočja. Obseg kreditov gospodinjstev je v naši državi praktično najnižji med vsemi naštetimi državami, če ga primerjamo z BDP in kar pol nižji, kot znaša povprečje držav evra. Še večje pa so nominalne razlike, kot kaže druga slika. Če ima povprečen Slovenec dobrih 4.000 evrov posojil (podatki so za leto 2015), je povprečje EU trikrat višje, povprečen Nemec, Irec ali Nizozemec pa ima kar okoli 20.000 evrov posojil.

 

 

 

 

 

Zadolženost Slovencev je torej v povprečju bistveno nižja od zadolženosti v drugih državah, kar vsekakor kaže tudi na previdnost naših državljanov pri zadolževanju. Zaradi tega so tudi globalna tveganja precej nižja kot drugje. Seveda to ne pomeni, da jih ni. Pomembna sta namreč položaj in kreditna sposobnost posameznega kreditojemalca in ne obseg celote. A tudi tu izkušnje kažejo, da v preteklosti večjih izgub na tem segmentu ni bilo, banke pa so najbrž danes tudi dodatno previdne.

 

Zaradi tega je praktično zapiranje posojilnega trga ljudem z najnižjimi dohodki verjetno preoster ukrep. Za reševanje stanovanjskih problemov najbolj ogrožene populacije je resda na prvem mestu poleg posameznika odgovorna država z ustrezno stanovanjsko politiko, a dodatne omejitve Banke Slovenije temu ravno niso v pomoč ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
7
03.04.2020 12:29
Zgodba o netransparentnem, s sumom korupcije obremenjenem projektu gradnje avtosalona luksuznih vozil BMW in Jaguar na ... Več.
Piše: Uredništvo
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
15
01.04.2020 22:55
Izjava novega v.d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Eržena, češ da vlada pretirava z zadnjimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
6
01.04.2020 00:43
Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,878
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,710
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,040
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,618
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,823
06/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,382
07/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,010
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,810
09/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 934
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,010