Razkrivamo

Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?

V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih oseb. V banki so bili pozorni predvsem na relativno visoko rast potrošniških kreditov (11 % letno), izpostavili pa so tudi skrb, da se kreditodajalci ne bi preveč zadolžili. Omejili so namreč višino obroka posojila glede na višino plače. Kreditodajalcu mora ostati najmanj minimalna plača, v primeru skrbi za otroke še nekaj več. Tudi Banka Slovenije opozarja na pričakovano ohlajanje gospodarstva in s tem povečana tveganja (možnost izgube službe, znižanje plače), zaradi česar naj bi bili ljudje bolj previdni pri zadolževanju.

05.11.2019 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   kreditiranje   Banka Slovenija   BDP   Evropska unija   omejevanje   kreditojemalec   banke   gospodarska rast

Fotomontaža: portal+

Obseg kreditiranja prebivalstva je zadnjih deset let relativno konstanten, če ga primerjamo z BDP. Nekoliko naraščajo potrošniški krediti, vendar pa skupni obseg posojil vsekakor ne kaže kake posebne rasti, ki bi zahtevala omejevanje oziroma intervencijo centralne banke.

Osnovna naloga Banke Slovenije (BS) je stabilnost finančnega sistema. To izvaja preko nadzora bank, ki morajo skrbeti za varno in skrbno poslovanje. Največja tveganja izhajajo prevelikega kreditiranja in neupoštevanja bonitet kreditojemalcev. To področje zato BS redno pregleduje, usmerja in postavlja tudi omejitve. Verjetno se lahko strinjamo z njeno oceno, da odobravanje potrošniških kreditov na dobo 10 let in več najbrž ni nujno in da prinaša določena tveganja v primeru zasuka gospodarskih gibanj. Tudi pretirana višina posojilnega obroka lahko ogrozi odplačevanje posojila, če bi se čez leta razmere poslabšale.

 

Vseeno pa dvomimo, če je potrebno postavljati tako visoke omejitve pri višini kreditnega obroka, ki ljudem z nizkimi plačami praktično ne omogoča (več) kreditiranja. Ravno tisti skupini, ki ima že tako težave z reševanjem stanovanjskega problema. Seveda mora ljudem ostati določen znesek za tekoče življenjske stroške, a pri tem si pogosto pomagajo tudi z drugimi finančnimi viri (kakšni dodatni zaslužki, pomoč staršev). S tega vidika je najbrž preveliko zaostrovanje kreditnih pogojev vseeno pretirano, posebno ker ne upošteva celotnega položaja posameznika. 

 

Centralna banka je ta ukrep pospremila tudi z oceno makroekonomskih razmer ter poudarjanjem slabih izkušenj iz preteklosti. A potrebno je navesti, da banke pri posojilih občanov večjih tveganj in izgub nikoli niso imele. Zato je mogoče zanimivo pogledati nekaj podatkov o tem, kaj se s posojili občanov dogaja in kakšen je obseg teh posojil glede na druge države.

 

 

Gospodarska rast poganja tudi kreditiranje

 

Obseg posojil občanom zadnja leta res ponovno narašča in se približuje znesku 11 milijard evrov, a to je pač povezano s splošno gospodarsko rastjo, naraščanjem prejemkov in tudi potrošnje. Bolj realna ocena višine posojil je zato preko primerjave z BDP, kar je prikazano na prvi sliki. Kot vidimo zadnja leta ostaja obseg posojil prebivalstvu približno konstanten glede na BDP (22 %). Pred dvajsetimi leti je bilo teh posojil res precej manj, samo okoli 10 % BDP. Nato pa je v času visoke gospodarske rasti (2004-2008) prišlo do močnega zadolževanja prebivalstva, ko se je obseg posojil povečal na 25 %. 

 

Takrat so se tveganja res povečala, medtem ko današnja gibanja ne kažejo kakšnih večjih odstopanj. Kakor je razvidno iz druge slike se sicer nekoliko bolj povečujejo potrošniški krediti (glede na BDP), medtem ko delež stanovanjskih posojil ostaja enak. Na prvi sliki je dodan še podatek o obsegu depozitov prebivalstva v bankah. Nominalno depoziti ves čas naraščajo (razen v obdobju 2011-2014), v primerjavi z BDP pa so vseh zadnjih deset let približno enaki.

 

 

 

 

 

 

Obseg kreditov prebivalstvu je torej zadnjih deset let relativno konstanten, če ga primerjamo z BDP. Nekoliko bolj naraščajo potrošniški krediti, skupni obseg posojil pa vsekakor ne kaže kake posebne rasti, ki bi zahtevala omejevanje. Predvsem pa je za oceno tveganj potrebno pogledati, kaj se je dejansko dogajalo v letih po 2008. Kljub temu, da so krediti prebivalstvu predstavljali okoli četrtino vseh posojil, so bile izgube (odpisi) pri teh posojilih relativno nizke. NLB je morala oblikovati kar 4 milijarde evrov slabitev na posojila, a od tega le okoli 150 milijonov na posojila prebivalcem. Tudi v času velike ekspanzije odobravanja posojil (precej večje rasti kot so danes), so bile izgube na kreditih občanom v bilancah bank obvladljive. Skoraj vse izgube so nastale pri kreditih podjetniškemu sektorju (!) in če je bilo kje potrebno ukrepati, bi bilo na tem segmentu.

 

 

Podpovprečno zadolženi Slovenci

 

Za oceno kreditne aktivnosti in zadolženosti prebivalstva Slovenije je zanimivo pogledati tudi čez mejo. Na spodnji sliki je prikaz zadolženosti Slovencev v primerjavi z zadolženostjo prebivalstva v drugih državah evroobmočja. Obseg kreditov gospodinjstev je v naši državi praktično najnižji med vsemi naštetimi državami, če ga primerjamo z BDP in kar pol nižji, kot znaša povprečje držav evra. Še večje pa so nominalne razlike, kot kaže druga slika. Če ima povprečen Slovenec dobrih 4.000 evrov posojil (podatki so za leto 2015), je povprečje EU trikrat višje, povprečen Nemec, Irec ali Nizozemec pa ima kar okoli 20.000 evrov posojil.

 

 

 

 

 

Zadolženost Slovencev je torej v povprečju bistveno nižja od zadolženosti v drugih državah, kar vsekakor kaže tudi na previdnost naših državljanov pri zadolževanju. Zaradi tega so tudi globalna tveganja precej nižja kot drugje. Seveda to ne pomeni, da jih ni. Pomembna sta namreč položaj in kreditna sposobnost posameznega kreditojemalca in ne obseg celote. A tudi tu izkušnje kažejo, da v preteklosti večjih izgub na tem segmentu ni bilo, banke pa so najbrž danes tudi dodatno previdne.

 

Zaradi tega je praktično zapiranje posojilnega trga ljudem z najnižjimi dohodki verjetno preoster ukrep. Za reševanje stanovanjskih problemov najbolj ogrožene populacije je resda na prvem mestu poleg posameznika odgovorna država z ustrezno stanovanjsko politiko, a dodatne omejitve Banke Slovenije temu ravno niso v pomoč ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
15
19.02.2020 23:59
Kaj se zgodi, če se pišeš Bratušek, si v ožjem sorodu z ministrico Alenko in te takorekoč na domačem dvorišču sredi noči ustavi ... Več.
Piše: Uredništvo
Nižji proračunski presežek v 2019: Manj dividend državnih bank, slabše črpanje denarja iz kohezijskih in strukturnih skladov
4
13.02.2020 23:00
V letu 2018 je bil proračunski presežek skoraj 540 milijonov evrov, medtem ko je bil lani 225 milijonov. Zakaj takšen padec? ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
14
12.02.2020 23:15
Po Iowi je Bernie Sanders zdaj slavil še v New Hampshiru, za petami mu je še vedno Pete Buttigieg, tretja je bila presenetljivo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
33
10.02.2020 23:59
Medijske aktivnosti in izjave vrhunskih političnih luzerjev potrjujejo: tehtnica se je zdaj vseeno nagnila na stran predčasnih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
17
09.02.2020 23:59
Kaj me v primeru najnovejšega koronavirusa 2019-nCoV najbolj skrbi? Skrbi me že to, kar vemo. Toda obenem se bojim, da - glede ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pred 75. leti: Hitlerjevi načrti za operacijo Pomladno prebujenje in osvoboditev Auschwitza
6
05.02.2020 02:15
Pogosto se (zmotno) misli, da je bila zadnja velika bitka druge svetovne vojne nemška ofenziva proti zahodnim zaveznikom, ki je ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vse, kar ste hoteli vedeti o arbitraži in porazu na Sodišču EU, pa vam mediji tega niso hoteli ali smeli povedali
10
04.02.2020 01:45
Zunanje ministrstvo, ki ga vodi Miro Cerar v odstopu, si je po pričakovani odločitvi Sodišča Evropske unije v Luksemburgu, ki se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Perfidni intervju: Ali se je Milan Kučan odrekel arbitraži in zdaj odpira vrata bilateralnim pogajanjem o meji med Slovenijo in Hrvaško?
29
03.02.2020 00:59
Bivši predsednik je v intervjuju za zagrebški Večernji list ponovno dokazal, da mu v politični kombinatoriki doma in na Balkanu ... Več.
Piše: Uredništvo
"Kitajski sindrom" se tokrat imenuje koronavirus: Ubije vsakega štiridesetega okuženega
16
29.01.2020 23:32
Kako resen in nevaren je dejansko koronavirus, ki se je zadnji dan lanskega leta pojavil v kitajskem mestu Vuhan in se v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zdravko Počivalšek je tisti politik, od katerega je odvisno, ali bomo dobili novo koalicijo, ali pa gremo na predčasne volitve
22
28.01.2020 23:30
Kdo bo odločal o tem, ali bodo predčasne volitve ali nova koalicija? Janez Janša? Ne. Matej Tonin? Niti ne. Še manj predsednici ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
24
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,574
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,825
03/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,346
04/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,765
05/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,408
06/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 1,999
07/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,651
08/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 1,849
09/
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,680
10/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,309