Razkrivamo

Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?

V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih oseb. V banki so bili pozorni predvsem na relativno visoko rast potrošniških kreditov (11 % letno), izpostavili pa so tudi skrb, da se kreditodajalci ne bi preveč zadolžili. Omejili so namreč višino obroka posojila glede na višino plače. Kreditodajalcu mora ostati najmanj minimalna plača, v primeru skrbi za otroke še nekaj več. Tudi Banka Slovenije opozarja na pričakovano ohlajanje gospodarstva in s tem povečana tveganja (možnost izgube službe, znižanje plače), zaradi česar naj bi bili ljudje bolj previdni pri zadolževanju.

05.11.2019 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   kreditiranje   Banka Slovenija   BDP   Evropska unija   omejevanje   kreditojemalec   banke   gospodarska rast

Fotomontaža: portal+

Obseg kreditiranja prebivalstva je zadnjih deset let relativno konstanten, če ga primerjamo z BDP. Nekoliko naraščajo potrošniški krediti, vendar pa skupni obseg posojil vsekakor ne kaže kake posebne rasti, ki bi zahtevala omejevanje oziroma intervencijo centralne banke.

Osnovna naloga Banke Slovenije (BS) je stabilnost finančnega sistema. To izvaja preko nadzora bank, ki morajo skrbeti za varno in skrbno poslovanje. Največja tveganja izhajajo prevelikega kreditiranja in neupoštevanja bonitet kreditojemalcev. To področje zato BS redno pregleduje, usmerja in postavlja tudi omejitve. Verjetno se lahko strinjamo z njeno oceno, da odobravanje potrošniških kreditov na dobo 10 let in več najbrž ni nujno in da prinaša določena tveganja v primeru zasuka gospodarskih gibanj. Tudi pretirana višina posojilnega obroka lahko ogrozi odplačevanje posojila, če bi se čez leta razmere poslabšale.

 

Vseeno pa dvomimo, če je potrebno postavljati tako visoke omejitve pri višini kreditnega obroka, ki ljudem z nizkimi plačami praktično ne omogoča (več) kreditiranja. Ravno tisti skupini, ki ima že tako težave z reševanjem stanovanjskega problema. Seveda mora ljudem ostati določen znesek za tekoče življenjske stroške, a pri tem si pogosto pomagajo tudi z drugimi finančnimi viri (kakšni dodatni zaslužki, pomoč staršev). S tega vidika je najbrž preveliko zaostrovanje kreditnih pogojev vseeno pretirano, posebno ker ne upošteva celotnega položaja posameznika. 

 

Centralna banka je ta ukrep pospremila tudi z oceno makroekonomskih razmer ter poudarjanjem slabih izkušenj iz preteklosti. A potrebno je navesti, da banke pri posojilih občanov večjih tveganj in izgub nikoli niso imele. Zato je mogoče zanimivo pogledati nekaj podatkov o tem, kaj se s posojili občanov dogaja in kakšen je obseg teh posojil glede na druge države.

 

 

Gospodarska rast poganja tudi kreditiranje

 

Obseg posojil občanom zadnja leta res ponovno narašča in se približuje znesku 11 milijard evrov, a to je pač povezano s splošno gospodarsko rastjo, naraščanjem prejemkov in tudi potrošnje. Bolj realna ocena višine posojil je zato preko primerjave z BDP, kar je prikazano na prvi sliki. Kot vidimo zadnja leta ostaja obseg posojil prebivalstvu približno konstanten glede na BDP (22 %). Pred dvajsetimi leti je bilo teh posojil res precej manj, samo okoli 10 % BDP. Nato pa je v času visoke gospodarske rasti (2004-2008) prišlo do močnega zadolževanja prebivalstva, ko se je obseg posojil povečal na 25 %. 

 

Takrat so se tveganja res povečala, medtem ko današnja gibanja ne kažejo kakšnih večjih odstopanj. Kakor je razvidno iz druge slike se sicer nekoliko bolj povečujejo potrošniški krediti (glede na BDP), medtem ko delež stanovanjskih posojil ostaja enak. Na prvi sliki je dodan še podatek o obsegu depozitov prebivalstva v bankah. Nominalno depoziti ves čas naraščajo (razen v obdobju 2011-2014), v primerjavi z BDP pa so vseh zadnjih deset let približno enaki.

 

 

 

 

 

 

Obseg kreditov prebivalstvu je torej zadnjih deset let relativno konstanten, če ga primerjamo z BDP. Nekoliko bolj naraščajo potrošniški krediti, skupni obseg posojil pa vsekakor ne kaže kake posebne rasti, ki bi zahtevala omejevanje. Predvsem pa je za oceno tveganj potrebno pogledati, kaj se je dejansko dogajalo v letih po 2008. Kljub temu, da so krediti prebivalstvu predstavljali okoli četrtino vseh posojil, so bile izgube (odpisi) pri teh posojilih relativno nizke. NLB je morala oblikovati kar 4 milijarde evrov slabitev na posojila, a od tega le okoli 150 milijonov na posojila prebivalcem. Tudi v času velike ekspanzije odobravanja posojil (precej večje rasti kot so danes), so bile izgube na kreditih občanom v bilancah bank obvladljive. Skoraj vse izgube so nastale pri kreditih podjetniškemu sektorju (!) in če je bilo kje potrebno ukrepati, bi bilo na tem segmentu.

 

 

Podpovprečno zadolženi Slovenci

 

Za oceno kreditne aktivnosti in zadolženosti prebivalstva Slovenije je zanimivo pogledati tudi čez mejo. Na spodnji sliki je prikaz zadolženosti Slovencev v primerjavi z zadolženostjo prebivalstva v drugih državah evroobmočja. Obseg kreditov gospodinjstev je v naši državi praktično najnižji med vsemi naštetimi državami, če ga primerjamo z BDP in kar pol nižji, kot znaša povprečje držav evra. Še večje pa so nominalne razlike, kot kaže druga slika. Če ima povprečen Slovenec dobrih 4.000 evrov posojil (podatki so za leto 2015), je povprečje EU trikrat višje, povprečen Nemec, Irec ali Nizozemec pa ima kar okoli 20.000 evrov posojil.

 

 

 

 

 

Zadolženost Slovencev je torej v povprečju bistveno nižja od zadolženosti v drugih državah, kar vsekakor kaže tudi na previdnost naših državljanov pri zadolževanju. Zaradi tega so tudi globalna tveganja precej nižja kot drugje. Seveda to ne pomeni, da jih ni. Pomembna sta namreč položaj in kreditna sposobnost posameznega kreditojemalca in ne obseg celote. A tudi tu izkušnje kažejo, da v preteklosti večjih izgub na tem segmentu ni bilo, banke pa so najbrž danes tudi dodatno previdne.

 

Zaradi tega je praktično zapiranje posojilnega trga ljudem z najnižjimi dohodki verjetno preoster ukrep. Za reševanje stanovanjskih problemov najbolj ogrožene populacije je resda na prvem mestu poleg posameznika odgovorna država z ustrezno stanovanjsko politiko, a dodatne omejitve Banke Slovenije temu ravno niso v pomoč ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
6
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco
25
07.05.2020 23:40
Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
ARSO deluje zakonito in pravočasno, zavrača navedbe o "šlampariji"
0
15.04.2020 18:00
V skladu s 26. členom Zakona o medijih vam pošiljamo zahtevek za popravek ter prikaz drugih dejstev in okoliščin. Zahteva za ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Otroci so preveč jedli, zmanjkalo nam je vsega."
4
14.04.2020 17:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje objavljamo šest zgodb, ki bodo marsikoga od vas pretresle in ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.495
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.316
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.340
04/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 1.671
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.967
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.919
07/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.395
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.456
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.169
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.056