Razkrivamo

Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!

Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in glavni "maher" na področju kulture Dragan Matić - ob pomoči Julijane Bizjak Mlakar, nekdanje kulturne ministrice iz vrst upokojenske stranke - so dokončno padle na ustavne sodišču. Majhen korak za slovenske radijske postaje, velik korak za normalnost na Slovenskem!

07.11.2019 02:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   glasbene kvote   Zakon o medijih   Julijana Bizjak Mlakar   Tanja Muha   AKOS   Dragan Matić   ustavno sodišče

Foto: SMC

Kaj imajo skupnega glasbene kvote in razvpita maketa za 130.000 evrov iz zgodbe o 2. tiru? Mira Cerarja.

Ustavno sodišče je včeraj le razveljavilo tista sporna določila veljavnega Zakona o medijih, ki določajo obvezne glasbne kvote slovenske glasbe tudi za zasebne radijske postaje. To je še en velik poraz tako za Mira Cerarja, v čigar mandatu je nastal ta zakon, kot tudi za agencijo AKOS, ki je z direktorico Tanjo Muho na čelu do zadnjega zagovarjala razveljavljene člene in vztrajala pri tej nerazumni in škodljivi zakonski dikciji. Od včeraj dalje lahko brez obotavljanja dodamo še: protiustavni!

 

 

Slovenija je bržkone ena redkih držav na svetu, kjer je aktualni glavni okoljski inšpektor Dragan Matić v svoji prejšnji poslanski funkciji napisal zdaj razveljavljeni člen Zakona o medijih, ki določa, kdaj in koliko glasbe se mora predvajati na domačih radijskih postajah. Da je bil zakon glede glasbenih kvot slab, je potrdilo tudi dejstvo, da ga je morala leta 2016 Cerarjeva vlada že dva mesece po sprejetju popravljati točno v delu kvot. Popravljati pa ga je bilo treba zato, ker je bilo kvote matematično nemogoče izvajati. Kljub temu je RTV Slovenija še danes formalno v prekršku vsakič, ko v večernih urah predvaja koncert tujega izvajalca ali prenaša evrovizijsko popevko. Tragikomično je tudi to, da je imela težave z matematiko pri kvotah ravno profesorica matematike Julijana Bizjak Mlakar, bivša ministrica za kulturo iz vrst stranke DeSUS. Dejstvo je, da sta tako ministrica kot poslanec Cerarjeve stranke Matić poskušala s kvotami pridobivati poceni politične točke pri starejših volivcih, ki imajo radi slovensko glasbo.

 

 

Ministrica Julijana zavajala svetnike z lažnimi denarnimi tokovi

 

Da je bila ta, danes že docela pozabljena ministrica pod močnim vplivom lobija, ki obvladuje SAZAS, potrjuje tudi njena izjava izpred treh let, ko je v državnem svetu poskušala prepričati svetnike, da naj bi se na slovenskih radijskih postaja predvajala tuja glasba zaradi denarnih tokov iz tujih založb. To naj bi vplivalo na odločitve slovenskih glasbenih urednikov. Te iste besede so uporabljali najeti glasbeni lobisti, ki so hodili po državnem zboru.

 

 

Izjava Bizjak Mlakarjeve leta 2016 o fantomskih denarnih tokovih tujih založb.

 

 

Resnica je povsem drugačna, kajti slovenske radijske postaje od tujih založb ne dobijo niti evra, kar smo v uredništvu preverili na različnih radijih. Nihče od sogovornikov iz radijske branže ne pomni, da bi mu katerakoli tuja založba poslala zgoščenko ali kako pesem. Izjema so hrvaške založbe. Slovenija je namreč za tuje založbe iz zahodnih držav tako majhen in nepomemben trg, da jim je za slovenske radijske postaje vseeno in jim ne pošiljajo pesmi niti po elektronski pošti. Ministrica Julijana pa je ne glede na to pred tremi leti na veliko razlagala o bajnih dobičkih in nekakšnih "denarnih tokovih". Avtor slovenske pesmi prejme za eno predvajanje na Radiu 1 vse skupaj okoli 5 evrov, če je edini avtor. Enak znesek prejme založba, če je avtor nanjo prenesel pravice. Govoriti o bajnih dobičkih pri 5 evrih na pesem je torej absurdno in smešno.

 

 

AKOS poreklo glasbenikov ugotavljal po njihovih imenih

 

Z najbolj bizarnim zagovarjanjem kvot pa je ustavnemu sodišču postregla agencija AKOS, ki jo še vedno vodi s strani SMC nastavljena direktorica Tanja Muha. Njo je na AKOS kadriral ravno aktualni okoljski inšpektor Dragan Matić, prav tako pomemben funkcionar SMC (in njen bivši poslanec). AKOS je v svojem dopisu ustavnemu sodišču zapisal, da slovensko glasbo prepozna tako, da iz imena izvajalca vidi, da je ustvarjalec Slovenec (?!). Agencija pa naj bi po tovrstni "arijski metodi" preverjala tudi "vse navedene oblike povezanosti s Slovenijo".

 

Neverjetno, mar ne? Imamo torej agencijo, ki naj bi se ukvarjala s komunikacijskimi omrežji, obenem pa "preverja", kako so glasbeni ustvarjalci "povezani" s Slovenijo in na osnovi tega določa, ali se pesem šteje v kvote ali ne. AKOS je torej kot "glasbena Sova", ki preiskuje tuje in domače glasbenike. Če Muhe zdaj, ko je ustavno sodišče končalo to norost, ne bodo zamenjali, potem lahko na svojem položaju ostane do smrti.

 

 

Izsek iz odločbe, kjer AKOS ustavnemu sodišču "veterinarsko" pojasnjuje, kako preverja "slovensko poreklo".

 

 

Maketa in kvote, dve neumni populistični ideji vlade Mira Cerarja

 

Kaj imajo skupnega glasbene kvote in razvpita maketa za 130.000 evrov iz zgodbe o 2. tiru? Miro Cerar jo je naročil samo zato, da bi se z njo hvalil pred volivci. Ker je imel notorično nesposobne kadre, so zaradi "napake v excell tabeli" izbrali izvajalca, ki je največ 25.000 evrov vredno maketo naredil za dobrih 100.000 evrov dražje. Enako je bilo s kvotami. Kvote so všečen ukrep za poslušalce, starešje od 60 let, ki so izrecno naklonjeni domači slovenski glasbi in ne marajo tuje moderne glasbe. Mnogi menijo, da sta tako Dragan Matić kot Julijana tipičen sindrom negativne kadrovske selekcije v slovenski politiki. In Miro Cerar jima je zaupal pripravo medijske zakona, ki se je izkazal za povsem neustreznega. Leta 2016, le dva meseca po uvedbi kvot, so raziskave poslušanosti prvič v zgodovini pokazale, da je v Sloveniji najbolj poslušan radijski program tisti, ki predvaja predvsem hrvaško glasbo. Toliko o učinkih kvot slovenske glasbe.

 

No, vsekakakor pa je največji poraz profesorja ustavnega prava Mira Cerarja to, da je prav njegov zakon padel na ustavnem sodišču, ker je neustaven. 

 

Zgovoren komentar dr. Marka Milosavljevića na Facebooku.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
12
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.354
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.321
03/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.501
04/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.184
05/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.374
06/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.076
07/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 770
08/
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.599
09/
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
Miha Burger
Ogledov: 994
10/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 802