Komentar

Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor

Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakala Levica. Brez ene resne odgovornosti, če odštejemo preštevanje lastnih volivcev. Mnogi so ji to očitali, tudi zamerili, a njeno početje ni bilo nepredvidljivo. Njihova devetglava četica poslancev je po štirih letih usposabljanja v parlamentu za malico pojedla konkurenco iz koalicijskih strank in za razliko od mnogih bolj in manj novopečenih kolegov izkazala (vsaj) opravilno sposobnost za funkcijo poslanca.

08.11.2019 01:00
Piše: Anuša Gaši
Ključne besede:   Anuša Gaši   Levica   socialni demokrati   koalicija   LMŠ   Šarec   JJ   Židan

Za Levico je trenutku, ko se tudi javnomnenjsko zaletava v stekleni strop in ko se veča delež tistih, ki je ne bi (več) volili, edina logična izbira vrnitev v opozicijo ter bolj ali manj lagodno čakanje na volitve

Poroke iz interesa so uspešne samo, kadar imata obe strani od tega dovolj koristi. Dovolj udobno življenje, dovolj svobode, dovolj česarkoli že. Ko je ena stran izrazito prikrajšana, je vek takega razmerja kratek, mučen ali oboje hkrati. Približno tako je tudi s političnimi zavezništvi, v katerih manjka idej in zrelosti. To je značilnost aktualne slovenske vlade, ki je lansko poletje nastala na eni sami predpostavki: da ne zavlada JJ. To se je delu volilnega telesa, ki do osamosvojitelja čuti averzijo, zdelo dovolj, mediji niso delali težav in pot do zakonskega stanu je bila odprta. V isti postelji so se tako znašle navzven dokaj istorodne, a v sebi ne-prijateljske stranke. Pogodba, ki jih zavezuje, je skupek želja in pisana z očitnim namenom, da jo njeni varuhi čim prej založijo nekam na dno predala, liderji, ki so pred panojem stranke novopečenega mandatarja v znak složnosti sklenili roke, pa so vsak zase takoj zatem začeli iskati preživetveno strategijo.

 

Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakala Levica. Brez ene resne odgovornosti, če odštejemo preštevanje lastnih volivcev. Mnogi so ji to očitali, tudi zamerili, a njeno početje ni bilo nepredvidljivo. Njihova devetglava četica poslancev je po štirih letih usposabljanja v parlamentu za malico pojedla konkurenco iz koalicijskih strank in za razliko od mnogih bolj in manj novopečenih kolegov izkazala (vsaj) opravilno sposobnost za funkcijo poslanca. Za prvo in edino leto njenega sodelovanja s koalicijo je zadoščalo dvoje: da je dovolj posrečeno povzemala glas mnogih ljudi, ki so imeli od ključnih političnih zgodb poosamosvojitvenega obdobja malo, in da je imela na drugi strani izgubljeno postavo strank, ki se v novem razmerju preprosto niso znašle. Levica je v tem obdobju doživela tudi kak grenak poraz, predvsem pa je postala ujetnica svojega out-out manevriranja. In kljub temu, da bi skozi partnerstvo s koalicijo lahko do konca mandata vknjižila še kako odmevno točko, je v trenutku, ko se tudi javnomnenjsko zaletava v stekleni strop in se veča delež tistih, ki je nikakor ne bi (več) volili, zanjo edina logična izbira povratek med polnokrvne opozicijske stranke ter bolj ali manj lagodno čakanje na novo štetje glasov.

 

 

Levice ne ogroža JJ, pač pa Levica?!

 

S tem koalicija, ki nespretno zahaja v enosmerno ulico brez zasilnih izvozov, vstopa v obdobje resnejše politične matematike, v kateri izkazano znanje osnovnih računskih operacij ne bo več zadoščalo. Oziroma ne bo več zadoščalo, če bo želela sama sebi nadeti levosredinski naziv. 

 

Koga utegnejo na novo definirana razmerja stati največ? Stranko predsednika vlade? Brez dvoma. LMŠ ima, kot vse neizkušene stranke, težave že na ravni vsakodnevnih rutinskih opravil, kot večino novih strank jo tare vzpostavljanje ideološke identitete, omejena pa je še z ekstremno kratko klopjo kadrov, ki so usposobljeni za politično udejstvovanje. Vse to so pomanjkljivosti, ki jih je v zahtevnejših političnih obračunih težko prikriti. Če k temu prištejemo še nehvaležno vlogo brezkompromisnega branilca potez lastnega šefa, kar se je nazadnje pokazalo v populističnem in zapoznelem pozivanju Banke Slovenije k bolj socialnim ukrepom (!), je jasno, da bo davek na nezrelost zanjo v tem mandatu najbrž največji.

  

Preostale stranke tako imenovanega liberalnega koalicijskega pola? Zagotovo. To so stranke z zanimivim volilnim potencialom in v seštevku zanimivim volilnim izidom junija lani, ki pa se od trenutka, ko je zaprisegla aktualna vlada, ne zmorejo sestaviti v resno opozicijo temu, kar nastaja pod dežnikom LMŠ, in temu, v kar okreva SD. A te stranke imajo še en skupni imenovalec: korekten kadrovski bazen za drugorazredne funkcije in izpraznjenega za prvorazredne. Drugače rečeno: obratov, ki zahtevajo nove zgodbe, nove prijeme in nove ljudi, niso (več) zmožne. To je breme, ki jih utegne na naslednjem štetju glasov prestaviti onkraj zidov parlamenta.

 

 

Okostnjaki v omari socialnih demokratov

 

SD? Tudi, a manj od omenjenih. Stranka, ki za razliko od vseh naštetih (ok, pogojno lahko iz tega nabora izločimo DeSUS) premore resen in preizkušen strankarski ustroj, relativno dolg in uporaben seznam imen za naskok na vrh ter dovolj zaceljenih ran, ki kažejo na odpornost in žilavost, ima vendarle tudi nekaj opaznih hib, med katerimi je v ospredju toksičnost njenega poslovno-lobističnega omrežja. Ne pristajam na tezo o globoki državi, se pa strinjam s tem, da bo v Sloveniji težko vsaki vladi, dokler ne bodo – prosto po Alenki Bratušek – presekane popkovine s centri moči v omrežjih, ki obvladujejo poslovno okolje in medije. SD je eno takih omrežij podedovala od svoje matere prednice in z dediščino ravnala tako, kot je to značilno za izkušene gospodarje: oplemenitila jo je. V mreže, ki nikakor niso spletene iz odgovornosti za javno dobro, se je ujela še vsaka vlada, katere del je bila tudi SD, tudi sedanja. Šarčeva je med udejstvovanjem na družbenih omrežjih pozabila na to, kar se dogaja v omrežjih druge vrste, lekcije ki so sledile, pa so druga za drugo snemale navidezno lepa oblačila s postav novokomponiranih junakov. V teh igrah se politika, ki je komajda čez fazo plenic, seveda ne znajde. Je pa zato v razmerah, ki kličejo po nekaj preverjenih receptih in trikih, toliko bolj suverena SD. Tudi z Židanom na čelu.

 

 

Tehnična vlada? Manjšinska vlada? 

 

In kdo bi zaradi novih razmerij utegnil pridobiti? Na kratki rok nihče. Vladanje bo zdaj še napornejše in še bolj osredotočeno na ščitenje lastnih okopov, tistih nekaj glasovanj v parlamentu, ki bodo zahtevala 46+ glasov, bodo rešili plemeniteži, ki jim je mar za domovino in tako se utegne zgodba koalicije, ki je brez moči za resne pomike, podaljšati do predsedovanja Svetu EU, enem tehnično najzahtevnejših testov operativne sposobnosti vladnega in državnega aparata. 

 

Vmes se bodo godili obračuni, katerih vsebinske poteze lahko sodimo tudi po hitropotezni menjavi vodstva Petrola, in čedalje pogostejši izpadi koalicijskih partneric v podobi blokad v parlamentu, na vladi, soliranja v odnosih s pomembnimi skupinami rednih in preštetih volivcev. Spomnimo se (samo) zgodbe iz prejšnjega mandata. Spremljali bomo zgodbe, ki z blaginjo nimajo nič, pa z ljudmi, ki so, tehnično gledano, producenti tega šova, tudi ne. Imajo pa te zgodbe (videli smo jih že dovolj, da lahko o njih sodimo tudi vnaprej) opraviti s tem, kar naši politiki in našim politikom najbolj manjka: zrelostjo. Odsotnostjo le-te.

 

 

Jamram, torej sem

 

Jamranje, ki ga je prejšnjemu predsedniku vlade očital dobršen del javnosti, je v resnici bolj značilno za njegovega naslednika. Po njegovem se s 13 poslanci ne da storiti veliko več od tega, česar smo deležni. Kozmetični zakonodajni popravki, nekaj malega odpustkov za ta glasne, pa drobtinic za ta revne …, prikladna nedeljska branja na družbenih omrežjih in neznosna osredotočenost nase in lasten položaj. 

 

A tudi s 13 poslanci se da storiti nekaj, po čemer bi si to vlado zares zapomnili: vrniti oblast ljudstvu in dopustiti, da se karte premešajo na novo. Zakaj? Preberite zgodbe, ki jih redno objavlja društvo Humanitarček, stopite za dan ali dva v enega od javnih domov za ostarele, spijte kavo z ljudmi, ki delajo v Karitasu, na primer … Njihove zgodbe so rdeči kartoni za vsakogar, ki na poziciji moči upa priznati, da jih ne zmore spremeniti na bolje in da so za to krivi drugi. In to ni populističen zaključek. Bolj je ilustracija razlogov, zaradi katerih si težko privoščimo nova leta vladanja v leru.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
9
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.865
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.994
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.474
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.056
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.944
06/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.661
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.109
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.225
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.168
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 779