Komentar

Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor

Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakala Levica. Brez ene resne odgovornosti, če odštejemo preštevanje lastnih volivcev. Mnogi so ji to očitali, tudi zamerili, a njeno početje ni bilo nepredvidljivo. Njihova devetglava četica poslancev je po štirih letih usposabljanja v parlamentu za malico pojedla konkurenco iz koalicijskih strank in za razliko od mnogih bolj in manj novopečenih kolegov izkazala (vsaj) opravilno sposobnost za funkcijo poslanca.

08.11.2019 01:00
Piše: Anuša Gaši
Ključne besede:   Anuša Gaši   Levica   socialni demokrati   koalicija   LMŠ   Šarec   JJ   Židan

Za Levico je trenutku, ko se tudi javnomnenjsko zaletava v stekleni strop in ko se veča delež tistih, ki je ne bi (več) volili, edina logična izbira vrnitev v opozicijo ter bolj ali manj lagodno čakanje na volitve

Poroke iz interesa so uspešne samo, kadar imata obe strani od tega dovolj koristi. Dovolj udobno življenje, dovolj svobode, dovolj česarkoli že. Ko je ena stran izrazito prikrajšana, je vek takega razmerja kratek, mučen ali oboje hkrati. Približno tako je tudi s političnimi zavezništvi, v katerih manjka idej in zrelosti. To je značilnost aktualne slovenske vlade, ki je lansko poletje nastala na eni sami predpostavki: da ne zavlada JJ. To se je delu volilnega telesa, ki do osamosvojitelja čuti averzijo, zdelo dovolj, mediji niso delali težav in pot do zakonskega stanu je bila odprta. V isti postelji so se tako znašle navzven dokaj istorodne, a v sebi ne-prijateljske stranke. Pogodba, ki jih zavezuje, je skupek želja in pisana z očitnim namenom, da jo njeni varuhi čim prej založijo nekam na dno predala, liderji, ki so pred panojem stranke novopečenega mandatarja v znak složnosti sklenili roke, pa so vsak zase takoj zatem začeli iskati preživetveno strategijo.

 

Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakala Levica. Brez ene resne odgovornosti, če odštejemo preštevanje lastnih volivcev. Mnogi so ji to očitali, tudi zamerili, a njeno početje ni bilo nepredvidljivo. Njihova devetglava četica poslancev je po štirih letih usposabljanja v parlamentu za malico pojedla konkurenco iz koalicijskih strank in za razliko od mnogih bolj in manj novopečenih kolegov izkazala (vsaj) opravilno sposobnost za funkcijo poslanca. Za prvo in edino leto njenega sodelovanja s koalicijo je zadoščalo dvoje: da je dovolj posrečeno povzemala glas mnogih ljudi, ki so imeli od ključnih političnih zgodb poosamosvojitvenega obdobja malo, in da je imela na drugi strani izgubljeno postavo strank, ki se v novem razmerju preprosto niso znašle. Levica je v tem obdobju doživela tudi kak grenak poraz, predvsem pa je postala ujetnica svojega out-out manevriranja. In kljub temu, da bi skozi partnerstvo s koalicijo lahko do konca mandata vknjižila še kako odmevno točko, je v trenutku, ko se tudi javnomnenjsko zaletava v stekleni strop in se veča delež tistih, ki je nikakor ne bi (več) volili, zanjo edina logična izbira povratek med polnokrvne opozicijske stranke ter bolj ali manj lagodno čakanje na novo štetje glasov.

 

 

Levice ne ogroža JJ, pač pa Levica?!

 

S tem koalicija, ki nespretno zahaja v enosmerno ulico brez zasilnih izvozov, vstopa v obdobje resnejše politične matematike, v kateri izkazano znanje osnovnih računskih operacij ne bo več zadoščalo. Oziroma ne bo več zadoščalo, če bo želela sama sebi nadeti levosredinski naziv. 

 

Koga utegnejo na novo definirana razmerja stati največ? Stranko predsednika vlade? Brez dvoma. LMŠ ima, kot vse neizkušene stranke, težave že na ravni vsakodnevnih rutinskih opravil, kot večino novih strank jo tare vzpostavljanje ideološke identitete, omejena pa je še z ekstremno kratko klopjo kadrov, ki so usposobljeni za politično udejstvovanje. Vse to so pomanjkljivosti, ki jih je v zahtevnejših političnih obračunih težko prikriti. Če k temu prištejemo še nehvaležno vlogo brezkompromisnega branilca potez lastnega šefa, kar se je nazadnje pokazalo v populističnem in zapoznelem pozivanju Banke Slovenije k bolj socialnim ukrepom (!), je jasno, da bo davek na nezrelost zanjo v tem mandatu najbrž največji.

  

Preostale stranke tako imenovanega liberalnega koalicijskega pola? Zagotovo. To so stranke z zanimivim volilnim potencialom in v seštevku zanimivim volilnim izidom junija lani, ki pa se od trenutka, ko je zaprisegla aktualna vlada, ne zmorejo sestaviti v resno opozicijo temu, kar nastaja pod dežnikom LMŠ, in temu, v kar okreva SD. A te stranke imajo še en skupni imenovalec: korekten kadrovski bazen za drugorazredne funkcije in izpraznjenega za prvorazredne. Drugače rečeno: obratov, ki zahtevajo nove zgodbe, nove prijeme in nove ljudi, niso (več) zmožne. To je breme, ki jih utegne na naslednjem štetju glasov prestaviti onkraj zidov parlamenta.

 

 

Okostnjaki v omari socialnih demokratov

 

SD? Tudi, a manj od omenjenih. Stranka, ki za razliko od vseh naštetih (ok, pogojno lahko iz tega nabora izločimo DeSUS) premore resen in preizkušen strankarski ustroj, relativno dolg in uporaben seznam imen za naskok na vrh ter dovolj zaceljenih ran, ki kažejo na odpornost in žilavost, ima vendarle tudi nekaj opaznih hib, med katerimi je v ospredju toksičnost njenega poslovno-lobističnega omrežja. Ne pristajam na tezo o globoki državi, se pa strinjam s tem, da bo v Sloveniji težko vsaki vladi, dokler ne bodo – prosto po Alenki Bratušek – presekane popkovine s centri moči v omrežjih, ki obvladujejo poslovno okolje in medije. SD je eno takih omrežij podedovala od svoje matere prednice in z dediščino ravnala tako, kot je to značilno za izkušene gospodarje: oplemenitila jo je. V mreže, ki nikakor niso spletene iz odgovornosti za javno dobro, se je ujela še vsaka vlada, katere del je bila tudi SD, tudi sedanja. Šarčeva je med udejstvovanjem na družbenih omrežjih pozabila na to, kar se dogaja v omrežjih druge vrste, lekcije ki so sledile, pa so druga za drugo snemale navidezno lepa oblačila s postav novokomponiranih junakov. V teh igrah se politika, ki je komajda čez fazo plenic, seveda ne znajde. Je pa zato v razmerah, ki kličejo po nekaj preverjenih receptih in trikih, toliko bolj suverena SD. Tudi z Židanom na čelu.

 

 

Tehnična vlada? Manjšinska vlada? 

 

In kdo bi zaradi novih razmerij utegnil pridobiti? Na kratki rok nihče. Vladanje bo zdaj še napornejše in še bolj osredotočeno na ščitenje lastnih okopov, tistih nekaj glasovanj v parlamentu, ki bodo zahtevala 46+ glasov, bodo rešili plemeniteži, ki jim je mar za domovino in tako se utegne zgodba koalicije, ki je brez moči za resne pomike, podaljšati do predsedovanja Svetu EU, enem tehnično najzahtevnejših testov operativne sposobnosti vladnega in državnega aparata. 

 

Vmes se bodo godili obračuni, katerih vsebinske poteze lahko sodimo tudi po hitropotezni menjavi vodstva Petrola, in čedalje pogostejši izpadi koalicijskih partneric v podobi blokad v parlamentu, na vladi, soliranja v odnosih s pomembnimi skupinami rednih in preštetih volivcev. Spomnimo se (samo) zgodbe iz prejšnjega mandata. Spremljali bomo zgodbe, ki z blaginjo nimajo nič, pa z ljudmi, ki so, tehnično gledano, producenti tega šova, tudi ne. Imajo pa te zgodbe (videli smo jih že dovolj, da lahko o njih sodimo tudi vnaprej) opraviti s tem, kar naši politiki in našim politikom najbolj manjka: zrelostjo. Odsotnostjo le-te.

 

 

Jamram, torej sem

 

Jamranje, ki ga je prejšnjemu predsedniku vlade očital dobršen del javnosti, je v resnici bolj značilno za njegovega naslednika. Po njegovem se s 13 poslanci ne da storiti veliko več od tega, česar smo deležni. Kozmetični zakonodajni popravki, nekaj malega odpustkov za ta glasne, pa drobtinic za ta revne …, prikladna nedeljska branja na družbenih omrežjih in neznosna osredotočenost nase in lasten položaj. 

 

A tudi s 13 poslanci se da storiti nekaj, po čemer bi si to vlado zares zapomnili: vrniti oblast ljudstvu in dopustiti, da se karte premešajo na novo. Zakaj? Preberite zgodbe, ki jih redno objavlja društvo Humanitarček, stopite za dan ali dva v enega od javnih domov za ostarele, spijte kavo z ljudmi, ki delajo v Karitasu, na primer … Njihove zgodbe so rdeči kartoni za vsakogar, ki na poziciji moči upa priznati, da jih ne zmore spremeniti na bolje in da so za to krivi drugi. In to ni populističen zaključek. Bolj je ilustracija razlogov, zaradi katerih si težko privoščimo nova leta vladanja v leru.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,403
02/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,664
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,635
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,782
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,455
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 944
07/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,739
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 780
09/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 777
10/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,530