Komentar

Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor

Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakala Levica. Brez ene resne odgovornosti, če odštejemo preštevanje lastnih volivcev. Mnogi so ji to očitali, tudi zamerili, a njeno početje ni bilo nepredvidljivo. Njihova devetglava četica poslancev je po štirih letih usposabljanja v parlamentu za malico pojedla konkurenco iz koalicijskih strank in za razliko od mnogih bolj in manj novopečenih kolegov izkazala (vsaj) opravilno sposobnost za funkcijo poslanca.

08.11.2019 01:00
Piše: Anuša Gaši
Ključne besede:   Anuša Gaši   Levica   socialni demokrati   koalicija   LMŠ   Šarec   JJ   Židan

Za Levico je trenutku, ko se tudi javnomnenjsko zaletava v stekleni strop in ko se veča delež tistih, ki je ne bi (več) volili, edina logična izbira vrnitev v opozicijo ter bolj ali manj lagodno čakanje na volitve

Poroke iz interesa so uspešne samo, kadar imata obe strani od tega dovolj koristi. Dovolj udobno življenje, dovolj svobode, dovolj česarkoli že. Ko je ena stran izrazito prikrajšana, je vek takega razmerja kratek, mučen ali oboje hkrati. Približno tako je tudi s političnimi zavezništvi, v katerih manjka idej in zrelosti. To je značilnost aktualne slovenske vlade, ki je lansko poletje nastala na eni sami predpostavki: da ne zavlada JJ. To se je delu volilnega telesa, ki do osamosvojitelja čuti averzijo, zdelo dovolj, mediji niso delali težav in pot do zakonskega stanu je bila odprta. V isti postelji so se tako znašle navzven dokaj istorodne, a v sebi ne-prijateljske stranke. Pogodba, ki jih zavezuje, je skupek želja in pisana z očitnim namenom, da jo njeni varuhi čim prej založijo nekam na dno predala, liderji, ki so pred panojem stranke novopečenega mandatarja v znak složnosti sklenili roke, pa so vsak zase takoj zatem začeli iskati preživetveno strategijo.

 

Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakala Levica. Brez ene resne odgovornosti, če odštejemo preštevanje lastnih volivcev. Mnogi so ji to očitali, tudi zamerili, a njeno početje ni bilo nepredvidljivo. Njihova devetglava četica poslancev je po štirih letih usposabljanja v parlamentu za malico pojedla konkurenco iz koalicijskih strank in za razliko od mnogih bolj in manj novopečenih kolegov izkazala (vsaj) opravilno sposobnost za funkcijo poslanca. Za prvo in edino leto njenega sodelovanja s koalicijo je zadoščalo dvoje: da je dovolj posrečeno povzemala glas mnogih ljudi, ki so imeli od ključnih političnih zgodb poosamosvojitvenega obdobja malo, in da je imela na drugi strani izgubljeno postavo strank, ki se v novem razmerju preprosto niso znašle. Levica je v tem obdobju doživela tudi kak grenak poraz, predvsem pa je postala ujetnica svojega out-out manevriranja. In kljub temu, da bi skozi partnerstvo s koalicijo lahko do konca mandata vknjižila še kako odmevno točko, je v trenutku, ko se tudi javnomnenjsko zaletava v stekleni strop in se veča delež tistih, ki je nikakor ne bi (več) volili, zanjo edina logična izbira povratek med polnokrvne opozicijske stranke ter bolj ali manj lagodno čakanje na novo štetje glasov.

 

 

Levice ne ogroža JJ, pač pa Levica?!

 

S tem koalicija, ki nespretno zahaja v enosmerno ulico brez zasilnih izvozov, vstopa v obdobje resnejše politične matematike, v kateri izkazano znanje osnovnih računskih operacij ne bo več zadoščalo. Oziroma ne bo več zadoščalo, če bo želela sama sebi nadeti levosredinski naziv. 

 

Koga utegnejo na novo definirana razmerja stati največ? Stranko predsednika vlade? Brez dvoma. LMŠ ima, kot vse neizkušene stranke, težave že na ravni vsakodnevnih rutinskih opravil, kot večino novih strank jo tare vzpostavljanje ideološke identitete, omejena pa je še z ekstremno kratko klopjo kadrov, ki so usposobljeni za politično udejstvovanje. Vse to so pomanjkljivosti, ki jih je v zahtevnejših političnih obračunih težko prikriti. Če k temu prištejemo še nehvaležno vlogo brezkompromisnega branilca potez lastnega šefa, kar se je nazadnje pokazalo v populističnem in zapoznelem pozivanju Banke Slovenije k bolj socialnim ukrepom (!), je jasno, da bo davek na nezrelost zanjo v tem mandatu najbrž največji.

  

Preostale stranke tako imenovanega liberalnega koalicijskega pola? Zagotovo. To so stranke z zanimivim volilnim potencialom in v seštevku zanimivim volilnim izidom junija lani, ki pa se od trenutka, ko je zaprisegla aktualna vlada, ne zmorejo sestaviti v resno opozicijo temu, kar nastaja pod dežnikom LMŠ, in temu, v kar okreva SD. A te stranke imajo še en skupni imenovalec: korekten kadrovski bazen za drugorazredne funkcije in izpraznjenega za prvorazredne. Drugače rečeno: obratov, ki zahtevajo nove zgodbe, nove prijeme in nove ljudi, niso (več) zmožne. To je breme, ki jih utegne na naslednjem štetju glasov prestaviti onkraj zidov parlamenta.

 

 

Okostnjaki v omari socialnih demokratov

 

SD? Tudi, a manj od omenjenih. Stranka, ki za razliko od vseh naštetih (ok, pogojno lahko iz tega nabora izločimo DeSUS) premore resen in preizkušen strankarski ustroj, relativno dolg in uporaben seznam imen za naskok na vrh ter dovolj zaceljenih ran, ki kažejo na odpornost in žilavost, ima vendarle tudi nekaj opaznih hib, med katerimi je v ospredju toksičnost njenega poslovno-lobističnega omrežja. Ne pristajam na tezo o globoki državi, se pa strinjam s tem, da bo v Sloveniji težko vsaki vladi, dokler ne bodo – prosto po Alenki Bratušek – presekane popkovine s centri moči v omrežjih, ki obvladujejo poslovno okolje in medije. SD je eno takih omrežij podedovala od svoje matere prednice in z dediščino ravnala tako, kot je to značilno za izkušene gospodarje: oplemenitila jo je. V mreže, ki nikakor niso spletene iz odgovornosti za javno dobro, se je ujela še vsaka vlada, katere del je bila tudi SD, tudi sedanja. Šarčeva je med udejstvovanjem na družbenih omrežjih pozabila na to, kar se dogaja v omrežjih druge vrste, lekcije ki so sledile, pa so druga za drugo snemale navidezno lepa oblačila s postav novokomponiranih junakov. V teh igrah se politika, ki je komajda čez fazo plenic, seveda ne znajde. Je pa zato v razmerah, ki kličejo po nekaj preverjenih receptih in trikih, toliko bolj suverena SD. Tudi z Židanom na čelu.

 

 

Tehnična vlada? Manjšinska vlada? 

 

In kdo bi zaradi novih razmerij utegnil pridobiti? Na kratki rok nihče. Vladanje bo zdaj še napornejše in še bolj osredotočeno na ščitenje lastnih okopov, tistih nekaj glasovanj v parlamentu, ki bodo zahtevala 46+ glasov, bodo rešili plemeniteži, ki jim je mar za domovino in tako se utegne zgodba koalicije, ki je brez moči za resne pomike, podaljšati do predsedovanja Svetu EU, enem tehnično najzahtevnejših testov operativne sposobnosti vladnega in državnega aparata. 

 

Vmes se bodo godili obračuni, katerih vsebinske poteze lahko sodimo tudi po hitropotezni menjavi vodstva Petrola, in čedalje pogostejši izpadi koalicijskih partneric v podobi blokad v parlamentu, na vladi, soliranja v odnosih s pomembnimi skupinami rednih in preštetih volivcev. Spomnimo se (samo) zgodbe iz prejšnjega mandata. Spremljali bomo zgodbe, ki z blaginjo nimajo nič, pa z ljudmi, ki so, tehnično gledano, producenti tega šova, tudi ne. Imajo pa te zgodbe (videli smo jih že dovolj, da lahko o njih sodimo tudi vnaprej) opraviti s tem, kar naši politiki in našim politikom najbolj manjka: zrelostjo. Odsotnostjo le-te.

 

 

Jamram, torej sem

 

Jamranje, ki ga je prejšnjemu predsedniku vlade očital dobršen del javnosti, je v resnici bolj značilno za njegovega naslednika. Po njegovem se s 13 poslanci ne da storiti veliko več od tega, česar smo deležni. Kozmetični zakonodajni popravki, nekaj malega odpustkov za ta glasne, pa drobtinic za ta revne …, prikladna nedeljska branja na družbenih omrežjih in neznosna osredotočenost nase in lasten položaj. 

 

A tudi s 13 poslanci se da storiti nekaj, po čemer bi si to vlado zares zapomnili: vrniti oblast ljudstvu in dopustiti, da se karte premešajo na novo. Zakaj? Preberite zgodbe, ki jih redno objavlja društvo Humanitarček, stopite za dan ali dva v enega od javnih domov za ostarele, spijte kavo z ljudmi, ki delajo v Karitasu, na primer … Njihove zgodbe so rdeči kartoni za vsakogar, ki na poziciji moči upa priznati, da jih ne zmore spremeniti na bolje in da so za to krivi drugi. In to ni populističen zaključek. Bolj je ilustracija razlogov, zaradi katerih si težko privoščimo nova leta vladanja v leru.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
13
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
11
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.568
02/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.222
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.776
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.537
05/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 11.014
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.574
07/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.386
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.343
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.438
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 994