Komentar

Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor

Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakala Levica. Brez ene resne odgovornosti, če odštejemo preštevanje lastnih volivcev. Mnogi so ji to očitali, tudi zamerili, a njeno početje ni bilo nepredvidljivo. Njihova devetglava četica poslancev je po štirih letih usposabljanja v parlamentu za malico pojedla konkurenco iz koalicijskih strank in za razliko od mnogih bolj in manj novopečenih kolegov izkazala (vsaj) opravilno sposobnost za funkcijo poslanca.

08.11.2019 01:00
Piše: Anuša Gaši
Ključne besede:   Anuša Gaši   Levica   socialni demokrati   koalicija   LMŠ   Šarec   JJ   Židan

Za Levico je trenutku, ko se tudi javnomnenjsko zaletava v stekleni strop in ko se veča delež tistih, ki je ne bi (več) volili, edina logična izbira vrnitev v opozicijo ter bolj ali manj lagodno čakanje na volitve

Poroke iz interesa so uspešne samo, kadar imata obe strani od tega dovolj koristi. Dovolj udobno življenje, dovolj svobode, dovolj česarkoli že. Ko je ena stran izrazito prikrajšana, je vek takega razmerja kratek, mučen ali oboje hkrati. Približno tako je tudi s političnimi zavezništvi, v katerih manjka idej in zrelosti. To je značilnost aktualne slovenske vlade, ki je lansko poletje nastala na eni sami predpostavki: da ne zavlada JJ. To se je delu volilnega telesa, ki do osamosvojitelja čuti averzijo, zdelo dovolj, mediji niso delali težav in pot do zakonskega stanu je bila odprta. V isti postelji so se tako znašle navzven dokaj istorodne, a v sebi ne-prijateljske stranke. Pogodba, ki jih zavezuje, je skupek želja in pisana z očitnim namenom, da jo njeni varuhi čim prej založijo nekam na dno predala, liderji, ki so pred panojem stranke novopečenega mandatarja v znak složnosti sklenili roke, pa so vsak zase takoj zatem začeli iskati preživetveno strategijo.

 

Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakala Levica. Brez ene resne odgovornosti, če odštejemo preštevanje lastnih volivcev. Mnogi so ji to očitali, tudi zamerili, a njeno početje ni bilo nepredvidljivo. Njihova devetglava četica poslancev je po štirih letih usposabljanja v parlamentu za malico pojedla konkurenco iz koalicijskih strank in za razliko od mnogih bolj in manj novopečenih kolegov izkazala (vsaj) opravilno sposobnost za funkcijo poslanca. Za prvo in edino leto njenega sodelovanja s koalicijo je zadoščalo dvoje: da je dovolj posrečeno povzemala glas mnogih ljudi, ki so imeli od ključnih političnih zgodb poosamosvojitvenega obdobja malo, in da je imela na drugi strani izgubljeno postavo strank, ki se v novem razmerju preprosto niso znašle. Levica je v tem obdobju doživela tudi kak grenak poraz, predvsem pa je postala ujetnica svojega out-out manevriranja. In kljub temu, da bi skozi partnerstvo s koalicijo lahko do konca mandata vknjižila še kako odmevno točko, je v trenutku, ko se tudi javnomnenjsko zaletava v stekleni strop in se veča delež tistih, ki je nikakor ne bi (več) volili, zanjo edina logična izbira povratek med polnokrvne opozicijske stranke ter bolj ali manj lagodno čakanje na novo štetje glasov.

 

 

Levice ne ogroža JJ, pač pa Levica?!

 

S tem koalicija, ki nespretno zahaja v enosmerno ulico brez zasilnih izvozov, vstopa v obdobje resnejše politične matematike, v kateri izkazano znanje osnovnih računskih operacij ne bo več zadoščalo. Oziroma ne bo več zadoščalo, če bo želela sama sebi nadeti levosredinski naziv. 

 

Koga utegnejo na novo definirana razmerja stati največ? Stranko predsednika vlade? Brez dvoma. LMŠ ima, kot vse neizkušene stranke, težave že na ravni vsakodnevnih rutinskih opravil, kot večino novih strank jo tare vzpostavljanje ideološke identitete, omejena pa je še z ekstremno kratko klopjo kadrov, ki so usposobljeni za politično udejstvovanje. Vse to so pomanjkljivosti, ki jih je v zahtevnejših političnih obračunih težko prikriti. Če k temu prištejemo še nehvaležno vlogo brezkompromisnega branilca potez lastnega šefa, kar se je nazadnje pokazalo v populističnem in zapoznelem pozivanju Banke Slovenije k bolj socialnim ukrepom (!), je jasno, da bo davek na nezrelost zanjo v tem mandatu najbrž največji.

  

Preostale stranke tako imenovanega liberalnega koalicijskega pola? Zagotovo. To so stranke z zanimivim volilnim potencialom in v seštevku zanimivim volilnim izidom junija lani, ki pa se od trenutka, ko je zaprisegla aktualna vlada, ne zmorejo sestaviti v resno opozicijo temu, kar nastaja pod dežnikom LMŠ, in temu, v kar okreva SD. A te stranke imajo še en skupni imenovalec: korekten kadrovski bazen za drugorazredne funkcije in izpraznjenega za prvorazredne. Drugače rečeno: obratov, ki zahtevajo nove zgodbe, nove prijeme in nove ljudi, niso (več) zmožne. To je breme, ki jih utegne na naslednjem štetju glasov prestaviti onkraj zidov parlamenta.

 

 

Okostnjaki v omari socialnih demokratov

 

SD? Tudi, a manj od omenjenih. Stranka, ki za razliko od vseh naštetih (ok, pogojno lahko iz tega nabora izločimo DeSUS) premore resen in preizkušen strankarski ustroj, relativno dolg in uporaben seznam imen za naskok na vrh ter dovolj zaceljenih ran, ki kažejo na odpornost in žilavost, ima vendarle tudi nekaj opaznih hib, med katerimi je v ospredju toksičnost njenega poslovno-lobističnega omrežja. Ne pristajam na tezo o globoki državi, se pa strinjam s tem, da bo v Sloveniji težko vsaki vladi, dokler ne bodo – prosto po Alenki Bratušek – presekane popkovine s centri moči v omrežjih, ki obvladujejo poslovno okolje in medije. SD je eno takih omrežij podedovala od svoje matere prednice in z dediščino ravnala tako, kot je to značilno za izkušene gospodarje: oplemenitila jo je. V mreže, ki nikakor niso spletene iz odgovornosti za javno dobro, se je ujela še vsaka vlada, katere del je bila tudi SD, tudi sedanja. Šarčeva je med udejstvovanjem na družbenih omrežjih pozabila na to, kar se dogaja v omrežjih druge vrste, lekcije ki so sledile, pa so druga za drugo snemale navidezno lepa oblačila s postav novokomponiranih junakov. V teh igrah se politika, ki je komajda čez fazo plenic, seveda ne znajde. Je pa zato v razmerah, ki kličejo po nekaj preverjenih receptih in trikih, toliko bolj suverena SD. Tudi z Židanom na čelu.

 

 

Tehnična vlada? Manjšinska vlada? 

 

In kdo bi zaradi novih razmerij utegnil pridobiti? Na kratki rok nihče. Vladanje bo zdaj še napornejše in še bolj osredotočeno na ščitenje lastnih okopov, tistih nekaj glasovanj v parlamentu, ki bodo zahtevala 46+ glasov, bodo rešili plemeniteži, ki jim je mar za domovino in tako se utegne zgodba koalicije, ki je brez moči za resne pomike, podaljšati do predsedovanja Svetu EU, enem tehnično najzahtevnejših testov operativne sposobnosti vladnega in državnega aparata. 

 

Vmes se bodo godili obračuni, katerih vsebinske poteze lahko sodimo tudi po hitropotezni menjavi vodstva Petrola, in čedalje pogostejši izpadi koalicijskih partneric v podobi blokad v parlamentu, na vladi, soliranja v odnosih s pomembnimi skupinami rednih in preštetih volivcev. Spomnimo se (samo) zgodbe iz prejšnjega mandata. Spremljali bomo zgodbe, ki z blaginjo nimajo nič, pa z ljudmi, ki so, tehnično gledano, producenti tega šova, tudi ne. Imajo pa te zgodbe (videli smo jih že dovolj, da lahko o njih sodimo tudi vnaprej) opraviti s tem, kar naši politiki in našim politikom najbolj manjka: zrelostjo. Odsotnostjo le-te.

 

 

Jamram, torej sem

 

Jamranje, ki ga je prejšnjemu predsedniku vlade očital dobršen del javnosti, je v resnici bolj značilno za njegovega naslednika. Po njegovem se s 13 poslanci ne da storiti veliko več od tega, česar smo deležni. Kozmetični zakonodajni popravki, nekaj malega odpustkov za ta glasne, pa drobtinic za ta revne …, prikladna nedeljska branja na družbenih omrežjih in neznosna osredotočenost nase in lasten položaj. 

 

A tudi s 13 poslanci se da storiti nekaj, po čemer bi si to vlado zares zapomnili: vrniti oblast ljudstvu in dopustiti, da se karte premešajo na novo. Zakaj? Preberite zgodbe, ki jih redno objavlja društvo Humanitarček, stopite za dan ali dva v enega od javnih domov za ostarele, spijte kavo z ljudmi, ki delajo v Karitasu, na primer … Njihove zgodbe so rdeči kartoni za vsakogar, ki na poziciji moči upa priznati, da jih ne zmore spremeniti na bolje in da so za to krivi drugi. In to ni populističen zaključek. Bolj je ilustracija razlogov, zaradi katerih si težko privoščimo nova leta vladanja v leru.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.246
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.917
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.215
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.349
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.899
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.108
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.570