Razkrivamo

Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"

Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč, Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut Trekman, Matej Makarovič, Ivan Čuk, Alenka Puhar, Dušan Oražem, Janko Kos in Matej Avbelj v Sobotni prilogi Dela objavili neke vrste memorandum, oceno stanja in razmer v Sloveniji. Pobuda za premišljevanje o stanju v državi ob obletnici padca Berlinskega zidu izhaja iz kroga Katedrale svobode, neformalnega združenja oseb s področja kulture, znanosti in gospodarstva.

08.11.2019 23:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Dimitrij Rupel   Peter Jambrek   Tomaž Zalaznik   Božo Cerar   Lovro Šturm   Marko Noč   Igor Grdina   Ludvik Toplak   Borut Trekman   Matej Makarovič   Ivan Čuk   Alenka Puhar   Dušan Oražem   Janko Kos   Matej Avbelj   Katadrala svobode

"Ravnamo, kot da bodo včerajšnje rešitve zadostovale tudi jutri ... Slovenija zaostaja tudi za tistimi, ki zaostajajo."

 

1. Optimizem, odločne spremembe, potem zastoj O razmerah v – neki drugi – državi smo pisali že v 57. številki Nove revije leta 1987. Polemični članki, ki so se imenovali Prispevki za slovenski nacionalni program, so vsebovali tudi optimizem, iz katerega se je razvilo gibanje za neodvisnost oz. za samostojno državo. Ta optimizem se je dve leti pozneje izrazil v Majniški deklaraciji, ki je tedanje razmere ocenila kot neznosne in napovedala odločne spremembe. Rečeno je bilo, naj bo nova slovenska država utemeljena na družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Pol leta pozneje – pred tridesetimi leti - je v Sloveniji nastala široka razvojna koalicija Demos, v Nemčiji so porušili Berlinski zid in raztrgali železno zaveso, sledile so volitve, ki so odrinile komunistično in sovjetsko komando; končala se je hladna vojna; demokracija in zahodne vrednote so se prebile daleč proti Vzhodu. Razmere so bile optimistične, začel se je konec zaostajanja, pri čemer sta odločilno pomagali dve pomembni mednarodni organizaciji: Evropska skupnost in Organizacija severnoatlantske pogodbe.

 

Za leto 1987 in za vsa leta tja do mednarodnega priznanja lahko rečemo, da so prekinila tradicijo zaostajanja. Slovenci smo ujeli korak z evropskimi demokratičnimi gibanji, ki so bila značilna za Poljsko, Češkoslovaško in druge nekdanje socialistične države; začeli smo se približevati evropskim merilom. Evropa je pomenila glavno oporo pri premagovanju zaostajanja oz. pri primerljivosti Slovenije z razvitim in demokratičnim svetom. Dohitevanje, ki so ga spremljale ovire in blokade različnih "pridobiteljskih" omrežij, se je vendar pospešilo in doseglo vrhunec med letoma 2004 [2] in 2008 [3]. Sledilo je obdobje negotovosti, zastojev in kritičnih ocen. 

 

Posamezni analitiki in skupine zaskrbljenih, vendar dobronamernih komentatorjev so v tem obdobju napisali in podpisali več pisem oz. ocen o razmerah v državi. Npr. 14. novembra 2011, 15. septembra 2015 in 13. avgusta 2018. Skupna poanta teh pisem/ocen je bila: zaostajanje Slovenije. Ravnamo, kot da bodo včerajšnje rešitve zadostovale tudi jutri. Danes se z zaostajanjem (za ZDA, celo za Kitajsko) spopadajo najbolj razvite evropske države, le da Slovenija zaostaja tudi za tistimi, ki zaostajajo. Poleg tega, da zaostajamo, podcenjujemo možnosti in priložnosti za hitrejši razvoj, kot je sicer značilen za uspešne evropske in zunajevropske države. Povsod, razen pri nas, sta opazna nemir in negotovost v zvezi s hitrostjo tehnoloških sprememb, s pešanjem gospodarske konjunkture in v zvezi z vse hujšo konkurenco med državami. Ta nemir in to negotovost posrečeno izraža izrek: Danes bo že jutri včeraj! 

 

Odprto pismo Cerarju in Janši (september 2015) opozarja na zastoj in strukturno okostenelost države: "Primerljive države", smo zapisali, "ki so se skupaj z nami pred četrt stoletja poslovile od socialističnih iluzij, nas prehitevajo po rasti plač in pokojnin. Propada infrastruktura, slabša se kvaliteta storitev javnega sektorja. Mladi izgubljajo perspektivo ... Gospodarstvo v veliki meri ostaja v državnih, torej političnih rokah ... Zunanja politika niha med Vzhodom in Zahodom ter med Srednjo Evropo in Balkanom. Pravna država po vseh objektivnih mednarodnih primerjavah deluje praktično najslabše v EU ... " Opozarjali smo na nevzdržnost zdravstvenega in pokojninskega sistema, na oddaljevanje znanosti in šolstva od mednarodnih meril, na vse slabotnejši varnostni in obrambni sistem, "kar pomeni neposredno grožnjo za varnost te države, njenih državljank in državljanov, in to prav v času, ki ga zaznamujejo veliki geo-strateški premiki in naraščajoča begunska kriza"

 

S tem seznam spornih državnih pojavov ni izčrpan. Nekateri so postali folklora: politika novih obrazov, koruptnost in nesposobnost vladajočega razreda; vtis plovbe brez krmarja; invalidnost pravne države, šole in mediji kot ideološki aparati države; nekulturnost, etiketiranje svobodnega izražanja s sovražnim govorom; predvsem pa naveličanost in odpor do politike nasploh ... Pozornost in zaskrbljenost zaradi spornih pojavov ne zadoščata več, prišel je trenutek, ko se je treba vprašati po bistvenih vzrokih spornih pojavov.

 

Kaj je vzrok slovenskega zaostajanja? 

 

Kot rečeno, imajo sporni pojavi vzroke, med katerimi so nekateri bolj, nekateri manj bistveni; nekateri so domačega izvora, nekatere tudi uvažamo. V preteklosti je na slovenski razvoj pozitivno vplivala Evropska unija. Bila je jamstvo napredka in zdravilo proti zaostajanju. Večinoma je tako tudi danes, vendar je EU zašla v težave, ki Slovenije ne morejo pustiti neprizadete. Tupatam pridejo te težave celo prav za opravičevanje naših slovenskih. Gre za evropske težave z demokratičnim primanjkljajem, zadrege s koncepti evropskega povezovanja/poenotenja, nezanesljivost evropskega vrednotnega sistema; tu so gospodarski in finančni izzivi, energetika in ruski plinovodi; širitev, boji pred vrati Evrope, brexit in krhki odnosi odnosi z ZDA [4]. Med vzroki slovenskih težav pa so predvsem: protislovja in nesoglasja okrog slovenske narodne/državne zgodbe [5]; vprašljiva nespornost t.i. slovenske pomladi (1987-1992), spornost vrednot in protagonistov slovenske osamosvojitve [6], nedokončana narodna sprava, omejenost bazena človeških virov, zgodovinsko nezaupanje do kritične inteligence; iz narodne majhnosti/ranljivosti izvirajoče nerazumevanje politične in gospodarske konkurence; nezaupanje do tujcev [7], zaostalost izobraževalnega sistema, zanemarjanje meritokracije in negativna kadrovska politika ...

 

 

2. Prepozna in prezgodnja opozorila? Ko smo avgusta 2018 predlagali veliko sredinsko oz. razvojno sredinsko koalicijo, tj. uravnoteženo, stabilno in operativno vlado, so nas mnogi spraševali, zakaj smo s svojimi predlogi prišli tako pozno. Ta ugovor smo si zapomnili, zato se oglašamo dovolj zgodaj, morda ob pravem času, če ne že prepozno. Danes bo že jutri postal včeraj. 

 

Kdaj je pravi čas za ugovore in (rešilne) predloge, je seveda težko reči. Na prvi pogled v Sloveniji ni usodnih težav. V uradnih izjavah oblasti in njihovih uradov, v podobah, ki jih ustvarjajo vladajoči mediji, so razmere v državi – vsaj dokler kdo ne odpira vrat v vladno kuhinjo - videti ugodne. Pogled od zunaj, ki ga poleg mednarodnih - sicer poredkoma - razkrivajo tudi nekatere domače raziskave, je drugačen. Nemir in negotovost se približujeta tudi Sloveniji. Tako je na oktobrskem srečanju Katedrale za svobodo ocenila tudi razprava o vprašanju Komu je v napoto zasebna pobuda? Gre za vprašanje prihodnosti slovenskega naroda, o čemer poteka že mnogo let protislovna javna razprava. Ob tem pride na misel znana Orwellova domislica: Kdor kontrolira preteklost, kontrolira prihodnost. Kdor kontrolira sedanjost, kontrolira preteklost. Medtem ko je Evropska unija (kot smo ugotavljali na srečanju Katedrale svobode marca letos) obračunala tako z nacistično kot s komunistično preteklostjo, so to na Slovenskem še odprta vprašanja. 

 

Značilno se zdi, da je morala paradigmatično vprašanje jugoslovanske zgodovine pred kratkim postaviti hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović. Rekla je, da je bila Jugoslavija po drugi svetovni vojni  – gledano z zahodne strani – onstran železne zavese. To vprašanje je tudi vprašanje temeljne negotovosti o slovenski preteklosti. Je bila - gledano z Zahoda - Slovenija (skupaj z Jugoslavijo) po drugi svetovni vojni, recimo leta 1946, tostran ali onstran železne zavese (ki so jo Sovjeti spustili prek Evrope od Ščečina do Trsta). Da je bila onstran, izhaja iz Churchillove geografije, ki navaja tudi jugoslovansko prestolnico Beograd, in je pred kratkim spet vznemirila slovenske medije in zgodovinarje. Enako izhaja iz Churchillove definicije političnih razmer onstran železne zavese:

 

Sovjeti so komunistične partije, ki so bile v vseh teh vzhodnih evropskih državah zelo majhne, dvignili k nadvladi in moči daleč nad njihovimi številkami, zdaj pa si (te komunistične partije) povsod prizadevajo dobiti totalitarno kontrolo. V skoraj vseh primerih so prevladale policijske vlade, in doslej ni nikjer, razen v Češkoslovaški, prave demokracije. 

 

Če pustimo ob strani vprašanje, ali se splača na vsakem koraku ukvarjati s slovensko komunistično zgodovino, je vsekakor upravičena opazka, da slovenski komunisti in njihovi nasledniki sprejemljivost svoje politike (ki v mnogih pogledih nadaljuje nekdanjo jugoslovansko) povezujejo z zgrešenim podatkom, da smo živeli – gledano z zahodne strani – tako rekoč tostran železne zavese. Slišali smo razlage, da smo – najbrž so mišljena šestdeseta leta – lahko z rdečimi potnimi listi potovali kamorkoli, bolj ali manj zamolčano pa je dejstvo, da se dosmrtni diktator Tito in njegova Partija nikoli nista odpovedala oblasti in da sta dajala drobne koncesije zgolj zato, da sta si podaljševala oblast. Tito in Partija sta odprla meje, da so čez njih v Nemčijo odšli gastarbeiterji, s čimer je bil rešen problem nezaposlenosti in prazne državne blagajne, kamor so začele pritekati devize. Ne smemo pozabiti, da jugoslovanski dinar ni bil konvertibilen in da država – če je iz koristoljubja popustila pri zdomcih - ni dovoljevala svobodnega pretoka blaga.

 

Tako kot so se jugoslovanski komunisti nekoč trudili prepričevati Stalina in Sovjetsko zvezo o blagodejni trajnosti jugoslovanskega socializma, se njihovi učenci danes v Sloveniji trudijo prepričati državljane, da v Jugoslaviji socializma pravzaprav ni bilo.

 

Pač pa se odpira resno vprašanje, ali so – ali utegnejo biti – države z enopartijskim komunističnim sistemom (kot npr. Kitajska) enako gospodarsko uspešne kot zahodne demokratične države. Da so nekatere komunistične države do neke mere uspešne (ne pa tudi prijazne do svojih državljanov), je najbrž zasluga velikodušnega (seveda tudi dobičkanosnega) prenosa modernih tehnologij Zahoda, predvsem intelektualne lastnine, o čemer se danes trdo pogajata ZDA in Kitajska. Zagovorniki državne lastnine v Sloveniji držijo pesti, da bi Donald Trump popustil.

 

Na Slovenskem imamo velik in resen problem s politično miselnostjo, ki jo podpirajo šole in mediji. Ni težko ugotoviti – kot smo že pisali – da so vladajoče stranke zainteresirane za ohranjanje čim večjega števila pomembnih/strateških podjetij v državni lasti. Vlada lahko v njihove nadzorne svete in uprave nastavlja svoje ideološke prijatelje in strankarske privržence, poleg tega pa za čase, ki si jih bodo izbrali glede na mandate ali kakšne druge okoliščine, astronomske plače in zlata padala pripravljajo tudi zase. Kroženje političnih somišljenikov iz ministrstev v nadzorne svete, v uprave, v donosne službe v tujini in nazaj v vlade podpirajo različni inšpektorati in agencije, sodišča in (za primerno plačilo) advokati. Značilne afere in sprenevedave razlage demokratičnosti takšnega kroženja lahko spremljamo po televiziji tako rekoč vsak dan. Direktorji državnih firm praviloma nesramežljivo razlagajo politične nastavitve in odstavitve kot strokovne odločitve in jih primerjajo z običajnim poslovanjem v tujini. 

 

Danes bo že jutri včeraj. Zmanjkuje nam časa za dokončno slovo od predsodkov in pomislekov, povezanih s tradicijami socializma, levičarstva oz. s tranzicijo. Zmankuje časa za modernizacijo in primerljivost Slovenije s sorodnimi in uspešnimi državami. Zmanjkuje časa za ureditev odnosov s Hrvaško in za primerno umestitev v strukture EU in Nata. Zmanjkuje časa za pripravo konstruktivnih predlogov za evropsko konvencijo prihodnje leto. 

 

Vrhunski strokovnjaki in eminentni intelektualci pretreseno ugotavljajo, da je prišel čas, ko morajo svoje vrhunske strokovne (včasih pikolovske, drobne, tehnične ...) dosežke nujno dopolniti s širšimi pogledi, ki jim ponekod pravijo "večja slika". Ravno ob koncu letošnjega leta, ob obletnicah konca hladne vojne in začetka slovenske (in seveda še čigave) demokracije se ponuja priložnost za neprizanesljivo diagnozo slovenske nacionalne kondicije, torej za jasno, neolepšano besedo o razlogih, zakaj se slovenska država ni posrečila v skladu s pričakovanji, o njenih današnjih skušnjavah in prihodnjih preskušnjah.

 

Spomnimo se napovedi Majniške deklaracije o družbeni ureditvi, ki naj zagotavlja "duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije". Slovenci zaslužimo in zmoremo bistveno več, kot nam je dano v aktualnih razmerah. Za preboj iz tradicije zaostajanja sta na voljo dve poti: nova/velika razvojna koalicija ali nove volitve. 

 

Podpisniki tega pisma – kot smo jasno zapisali že prejšnjikrat – sami ne želimo prevzemati političnih funkcij, vendar smo pripravljeni sodelovati v procesu celovitega ugotavljanja slovenske nacionalne kondicije in pri (i)zbiranju verodostojnih alternativ za notranjo in zunanjo politiko. 

 

________________

 

[2] Pristop Slovenije k EU in Natu.

 

[3] Leta 2007 Slovenija sprejme evro in se priključi schengenskemu sporazumu, leta 2008 predseduje Evropskemu svetu.

 

[4] Z demokratičnim deficitom so mišljeni npr. pojav "špicenkandidatov", odločilni položaji v rokah peščice starih članic EU oz. velikih držav, evroskeptičnost in politična naveličanost; z zadregami glede združevanja so mišljeni polom Konvencije 2005, načrt nove konference 2020, morebitni slovenski prispevek v obliki Ljubljanske pobude; z nezanesljivostjo evropskega vrednotnega sistema so mišljeni zapleti s subsidiarnostjo in z napetostjo med nacionalno in evropsko identiteto; pri gospodarskih in finančnih izzivih gre npr. za bančno in davčno unijo; pri energetiki za vpliv Rusije; pri širitvi za problematične odnose s kandidatkami, kot so npr. Turčija, Ukrajina, države Zahodnega Balkana; z boji pred vrati Evrope so mišljene migracije, zunanje meje, obalna straža, skupna vojska; negotovost v EU pa je povezana tudi s krhkimi odnosi z ZDA in z brexitom ...

 

[5] Mišljene so recimo polemike okrog nastanka slovenske države, datuma osvoboditve, narodne sprave, vloge komunistov ...

 

[6] Dopuščene so npr. oznake, s katerimi se skušajo razvrednoti prispevki t.i velike generacije, ki je bila povezana predvsem z Demosom: "osamosvojitvena navlaka", "zaslugarstvo" ...

 

[7] Delež tujih vlaganj v Sloveniji zaostaja za drugimi novimi članicami EU; relativno pogosto se pojavljajo ideje o izstopu iz "imperialističnega" Nata.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.818
02/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.853
03/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.812
04/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.736
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.794
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.969
07/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.387
08/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.024
09/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 756
10/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.377