Intervju

Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."

Z Andražem Terškom smo govorili o nekaterih fenomenih ustavnega sodišča. Na Beethovnovo še nikoli doslej ni letelo toliko dvomov in kritik. Napovedujejo se celo ovadbe zoper določenega ustavnega sodnika. To je vznemirljivo, saj je doslej prevladoval varljiv občutek, da ravno ustavni sodniki oziroma sodnice resnično skrbijo za vladavino prava. Ko je ustavni sodnik Jaklič pred nedavnim opozoril na nepošteno obnašanje enega izmed svojih kolegov, je v javnost kmalu prišel tudi podatek, da se na Beethovnovi praviloma odloča na t.i. rezultatski način. Profesor Teršek je do tega kritičen: "To sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultet, potem pa išče pot, torej razlaga, ki naj bi legitimirala takšen rezultat. To se je prepogosto dogajalo tudi v preteklosti. Pa se ne bi smelo."

12.11.2019 19:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   intervju   Andraž Teršek   ustavno sodišče   rezultatsko odločanje   Klemen Jaklič   Matej Accetto   pravna država   ESČP

Fotografije: Osebni arhiv

"Gre torej za filozofski, intelektualni in kulturni problem, ki se občasno kaže kot precej velik prepad v razumevanju prava in njegove funkcije pri vzpostavljanju vladavine prava. Prepad je tako velik, da se marsikdaj sploh ni mogoče konstruktivno pogovarjati."

"Še", nas je pomiril dr. Andraž Teršek, ko smo ga uvodoma izzvali z vprašanjem, ali še imamo ustavno sodišče. Provokacija ni bila naključna, kajti po nekaj zelo odmevnih primerih, predvsem po škandaloznem zavajanju, ki si ga je privoščil sodnik Matej Accetto, nanj pa je opozoril njegov kolega Klemen Jaklič, se dejansko zastavlja vprašanje, kaj se dogaja in kakšni so notranji odnosi v instituciji, nad katero ni nikogar razen Boga oziroma modrega neba. Med določenimi pravniškimi krogi se je zadnje čase ponovno aktualizirala ideja, da bi ustavno sodišče v nedoločeni prihodosti enostavno ukinili, namesto njega bi vlogo varuha ustavnosti in zakonitosti prevzelo Vrhovno sodišče. Teršek - pa tudi mnogi drugi ugledni pravniki - takšno idejo seveda odločno zavračajo. Če bi želeli dati Vrhovnemu sodišču vlogo ustavnega, bi morali dejansko spremniti precejšen del pravnega sistema, čeprav je trajni mandat, ki ga uživajo (vrhovni) sodniki - ironija je, da so izjema ravno ustavni sodniki - v mnogočem podoben intitutu dosmrtnega vrhovnega sodnika (Chief Justice) v Združenih državah Amerike ... A če se vrnemo v Slovenijo: naš sogovornik ocenjuje, da ne glede na aktualne dogodke naše ustavno sodišče normalno deluje in pravno zavezujoče odloča. Po njegovem mnenju ustavno sodišče "tehnično, logistično in materialno deluje v primernih okoliščinah za odlično instutucionalno delo". Ne glede na to pa dodaja: "Se pa glede tega sodišča porajajo vse večji problemi, ki so resna težava za optimalno uresničevanje sistemske vloge tega sodišča. Žal mi je, da je tako. In ker še kako imamo to sodišče, ki ima prav poseben sistemski pomen, smo dolžni biti pozorni na vsa dogajanja na sodišču in v zvezi z njim."

 

 

Uvodno provokacijo smo si dovolili, ker se včasih zazdi, da je na Beethovnovi le še debatni krožek ... 

Delovanje ustavnega sodišča mora biti osredotočeno na razpravno soočanje dobrih argumentov o pomembnih pravnih vprašanjih, ki se odražajo v vlogah, naslovljenih na to sodišče. Delo mora potekati kot umna in strokovna debata. To je edina prava pot do moči argumenta in na tej moči utemeljene avtoritete tega sodišča. Zato problem niso debate, ampak kvečjemu odsotnost pristnih debat, v katerih se prerekajo odlični argumenti in brez fige v žepih išče najboljša rešitev v funkciji zaščite ustavnosti in ustavnih pravic. Problem so kvečjemu nekatere preveč zadržane in neprepričljive večinske odločitve, ali manjša prepričljivost teh odločitev v primerjavi z nekaterimi ločenimi mnenji. A po drugi strani tudi to ni nič posebnega. In seveda gre za subjektivno oceno.

 

Zdaj vam najbrž ni žal, ker ste se lansko leto umaknili iz postopka za ustavnega sodnika?  

Ni mi žal. A ne zaradi sedanjega dogajanja in javnih polemik. Imel sem močne načelne razloge za umik kandidature. 

 

Morda pa vam je vseeno žal? Zdaj ne morete malce podpreti Jakliča, ga razbremeniti pritiskov ...

Delo na ustavnem sodišču sem bil pripravljen sprejeti z namenom, da pridobljeno znanje in veščine, ki pogojujejo kakovost ustavnosodnega odločanja, preizkusim in uporabim na delovnem mestu, ki je za to sistemsko najbolj primerno. Ker se za takšno delo usposabljam in pripravljam dve desetletji. Zato verjamem, da bi tudi s sodnikom ddr. Jakličem odlično sodelovala.

  

Če se dotaknemo primera Accetto: Koliko ekscesnih situacij lahko prenese najvišja sodna instanca v državi, preden lahko rečemo, da je izgubila kredibilnost? 

Ne razmišljam na takšen celostni način. Zanimajo me posamezne odločitve, ločena mnenja, poklicna drža sodnic in sodnikov, preteklo delo in na njem ustvarjena legitimna pričakovanja itd. Seveda pa ni dobro, če se napake vrstijo in množijo. In res je, da osebna drža in ravnanja lahko bolj škodijo kredibilnosti oseb in institucije kot posamezne odločitve, ki dvignejo prah.

 

Je to kredibilnost naše ustavno sodišče že zapravilo?

Zapravilo je ni, si je pa naložilo novo težko breme.

 

Aktualna zasedba tega sodišča je ne glede na visoko stopnjo svetovnonazorske enovitosti prva vzbujala precej pričakovanj, saj je generacijsko precej pomlajena - tu so Mežnarjeva, Jaklič, Accetto. Lahko igra starost kakšno vlogo pri, recimo temu, pravniški modrosti? V praksi namreč tega ni (ob)čutiti. 

Načeloma lahko, seveda. Izkušnje in leta so pomemben element celostne osebnosti človeka, ki mu je zaupano ustavnosodno delo. Še vedno pa se mi zdijo znanje in veščine, ki so preverljivo dejstvo, pomembnejše.

 

V skorajda inkriminiranem odklonilnem ločenem mnenju v zadevi ustavne presoje Zakona o tujcih je sodnik Jaklič v dodatku omenjal tudi t.i. rezultatsko odločanje.

To je znana zadeva, nič novega ni to. To sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, torej razlago, ki naj bi legitimirala takšen rezultat. To se je prepogosto dogajalo tudi v preteklosti. Pa se ne bi smelo.

 

Mediji so v Jakličevem ločenem mnenju oziroma dodatku videli samo tisti del, ki se nanaša na laganje oziroma zavajanje kolega sodnika Accetta, redki pa so se obregnili ob t.i. rezultatski način odločanja. Se strinjate, da je ta spregledani del Jakličevega mnenja pravzaprav alarmanten?

Kot rečeno, to je znan in star problem ustavnosodnega odločanja. Ni problem le te sestave sodišča. Manjša je ustavniška suverenost odločevalcev, skromnejši so izrazi ustavniškega mišljenja in manjša je etično-filozofska suverenost sodnic in sodnikov, kar posledično vodi v več rezultatskega odločanja. 

 

Do sedaj je ustavno za razliko od Vrhovnega sodišča, da ne govorim o nižjih ravneh sodstva, vseeno veljalo za relativno nekontaminirano, profesionalno in tudi neodvisno. Koliko se je zdaj to spremenilo? 

Ne razmišljam z uporabo takšnih oznak. In - moram ponoviti - zanima me vsebinska kakovost dela in odločitev. Vsi akterji, začenši s predsednikom države, bi morali skrbeti za ustvarjanje sistemskih in kadrovskih pogojev za optimiziranje moči ustavnopravnega argumenta.

 

Sodstvo ima v Sloveniji že četrt stoletja katastrofalno nizek ugled, z nekaj cinizma bi lahko dejali, da so bili celo v socializmu sodniki bolj spoštovani kot danes. Kaj je po vašem botrovalo temu stanju?

Med drugim tudi zorenje in razvoj mlajše generacije predstavnikov pravoslovja, ki imamo voljo, etiko, možnosti in sposobnosti za analitično in kritično komentiranje in vrednotenje rezultatov sodniškega dela. Ob tem pa se odraža tudi nespregledljiva razlika v teoretičnem etičnem, filozofskem in kulturnem odnosu do prava in procesov pravno zavezujoče odločanja. Gre torej za filozofski, intelektualni in kulturni problem, ki se občasno kaže kot precej velik prepad v razumevanju prava in njegove funkcije pri vzpostavljanju vladavine prava. Prepad je tako velik, da se marsikdaj sploh ni mogoče konstruktivno pogovarjati.

 

Ob izjemno visokem odstotku obsodilnih sodb v Strasburgu, kjer je Republika Slovenija v vlogi tožene stranke vedno znova poraženka, se skoraj nihče ne obregne ob kvaliteto ustavnega sodišča, kjer se dejansko šele izčrpajo vsa pravna sredstva doma, šele od tam je odrta pot na ESČP. Ali ni to, da v toliko primerih pritrdijo pritožnikom, na nek način tudi nezaupnica našemu US?

Seveda je. In za najodmevnejše primere smo nekateri psi čuvaji ustavne demokracije že na samem začetku napovedali sodniške zaušnice iz Strasbourga. Kolega dr. Toplak, kolikor vem, prav v teh dneh analizira, kdo so bili poročevalci v odmevnih in posebej pomembnih zadevah, ki so pričakovane padle pred ESČP. Razlog? O njem sva govorila v tem pogovoru.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
16
06.05.2022 05:32
Šef ruske diplomacije Sergej Viktorovič Lavrov je eden najvidnejših predstavnikov kremeljskega režima. Že osemnajst let zvesto ... Več.
Piše: Uredništvo
Kdor je preživel nekaj časa blizu puščave, ve, da so naši zeleni hribi veliko boljši kraj za bivanje
9
07.03.2022 22:51
Ideja predstavlja zgolj odstotek uspeha, funkcionalen prototip deset, končni izdelek za trg 50 odstotkov. Ostalo pa sta prodaja ... Več.
Piše: Ana Jud
"Sodelovati želimo z Golobom, Janšo in novo zeleno stranko Vesna"
17
15.02.2022 21:30
Njen pokojni mož Franci Pavšer je legenda slovenskega športnega novinarstva. Še sedaj slišim njegov glas in si predstavljam ... Več.
Piše: Uredništvo
Zanima me razvoj digitalnih tehnologij s strani civilne javnosti in posameznikov, zanimajo me umetniki, ki tehnologije razvijajo in ne zgolj uporabljajo
8
29.01.2022 22:59
18. decembra 2021 sem se sredi komentarja o razstavi BioMedien v Centru za umetnost in medije (ZKM), Karlsruhe, zavezal, da bom ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Lahko živiš v najlepšem mestu na svetu, lahko pa imaš tudi najlepše življenje v tem mestu."
4
28.01.2022 23:10
Boštjan Furlan je na političnem prizorišču slovenske prestolnice mlad, čeprav ne neznan obraz. Pred leti je bil eden od trojice, ... Več.
Piše: Uredništvo
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
10
22.11.2021 20:00
Slovenski nepremičninski trg beleži primanjkljaj novozgrajenih enot, povpraševanje presega ponudbo, to pa je ob nizkih obrestnih ... Več.
Piše: Lucija Mulej
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
10
18.11.2021 20:00
Z dolgoletnim sopotnikom slovenske politike smo se pogovarjali o ekologiji, podnebnih spremembah, aktivnem državljanstvu kot ... Več.
Piše: Lucija Mulej
"Lepotni kirurg, nevrolog in podobni specialisti zagotovo ne morejo soditi dela imunologov, saj so velikokrat o imunologiji zadnjič slišali med študijem."
8
15.11.2021 20:00
Doktor biotehnologije Aleš Štrancar je izjemen slovenski znanstvenik, inovator in podjetnik, ki bi v času krize, ki jo povzroča ... Več.
Piše: Ana Jud
Robert Golob (GEN-I) in Iztok Seljak (Hidria): Čas, v katerem se nahajamo, je brez dvoma edinstven in brez primere
7
02.11.2021 22:00
Prihodnosti še ni, še ni napisana. Planeta in s tem samega sebe še nismo uničili. Zato imamo še vedno priložnost in možnost, da ... Več.
Piše: Lucija Mulej
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
6
14.07.2021 21:30
Covid-19 nam je vsem dal priliko, da razmislimo o konkretnem, posamičnem, o sebi in vseh, ki sestavljajo naše minute in dneve. ... Več.
Piše: Lucija Mulej
Kristijan Musek Lešnik, psiholog: "Nepopravljiv optimist sem. Verjamem, da bo iz krize narcisističnega individualizma zrasla nove želja po povezovanju in empatičnem sobivanju."
9
22.06.2021 22:55
Epidemija covid-19 je najbolj prizadela tiste in tam, kjer smo v Sloveniji že vrsto let pred tem imeli resne težave: na področju ... Več.
Piše: Uredništvo
Sistem razdeljevanja sredstev FIHO, ki temelji na računalniškem programu, je izredno kompleksen, netransparenten in ustvarja tveganja za korupcijo
6
21.03.2021 23:59
S namestnikom predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Urošem Novakom smo se pogovarjali o ozadjih nedavnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Nevarno je, če zasebne družbe samovoljno omejujejo politični govor kogarkoli mimo zakonov, še posebej izvoljenim politikom"
18
01.02.2021 07:00
Dejan Verčič je profesor na FDV, partner v družbi Herman in partnerji in raziskovalec odnosov z javnostmi, natančneje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Pri davčnih zavezancih je treba razvijati zavest, da je plačevanja davkov potrebno zaradi potreb države in državljanov."
12
29.09.2020 20:00
Nekdanji direktor slovenske in srbske davčne uprave, predsednik Nogometne zveze Slovenije in predvsem davčni strokovnjak Ivan ... Več.
Piše: Uredništvo
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
10
25.07.2020 00:30
Da bi bolje spoznali, s čim imamo opravka, smo prosili matematike, da nam izračunajo najbolj črne scenarije in stanje, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kristjan Verbič o Dosjeju Livar: Brutalni finančni inženiring bivšega finančnega ministra Uroša Čuferja
4
10.06.2020 22:45
Dosje Livar, razkritje metod, s katerimi so skoraj na kant spravili eno naših največjih livarn, je sprožil nepričakovano veliko ... Več.
Piše: Uredništvo
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
25
17.05.2020 23:30
Najbolj preganjani novinar v Evropski uniji, ki mu je Deutsche Welle (DW) v začetku meseca podelil nagradoFreedom of Speech ... Več.
Piše: Uredništvo
Bojan Požar: "Samo še vprašanje časa je, kdaj bo Vida Žurga zapustila Telekom in kdaj bo odstopil Damir Črnčec"
29
29.09.2019 17:00
Za Požarjem se pošteno kadi, v teh dneh je v središču dogajanja, ki spominja na fronto, saj je v slovenskem medijskem prostoru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
18
11.08.2019 20:00
Marjan Podobnik je poseben lik v slovenski politiki, izjema od pravila, da ponovno politično vstajenje ni mogoče. Sredi ... Več.
Piše: Uredništvo
"Ko Helmut Kohl pravi, da želi politično zvezo in reče, da Nemčija ne bo plačevala računov drugih držav, je to oksimoron."
5
26.02.2019 20:08
Na začetku meseca je francoski portal Atlantico objavil ekskluzivni pogovor z indijskim ekonomistom, ki je lani zaslovel s ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.759
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.493
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.555
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.066
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.503
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.437
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.331
08/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 668
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 489
10/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.337