Komentar

Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!

Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo zgraditi ter v njih vgraditi čustva, mogoče si bomo izoblikovali softver, ki nam bo omogočil prehod nosilnih idej iz umetniške idealizacije v svet resničnosti. Seveda pod pogojem, da ne bomo ponovno nasedli kameleonskemu kapitalizmu. Ta vedno najde upravljalce in vodljive izvajalce, izdajalce idealov.

09.11.2019 20:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Noordung   Milena Grm   softverska paradigma   Luka Frelih   Neue Slowenische Kunst   SMG   umetniški sateliti

Foto: arhiv avtorja

Najstarejša patologija kapitalizma je strast za kopičenjem.

Bolj ko postajajo naši umetniški sateliti - umboti resničnost, bolj se oblikuje potreba po programiranju njihovega softvera, ki bo zastopal igralce, ko bodo zapustili našo resničnost. Dve igralki sta jo že. Konceptualno smo v umetniške satelite naselili idejo treh softverjev: Bio::grafike, Bio::logike in Bio::mehatronike. Ko je leta 2011 umrla Milena Grm, prva igralka projektila Noordung::1995-2045, se je prvič vzpostavila potreba po programiranju njenih preteklih, a med nami še živih koordinat, pojavila se je želja po razvoju softvera oziroma treh softverjev, ki bodo prek umetniškega satelita procesirali njeno igralsko identiteto. Za softversko informacijsko bazo (data) smo izbrali vloge iz njenega CV-ja. Kakor tudi iz z biološke zasnove, ki jo predstavljata njen DNK in skelet oziroma prozorni blok gobaste kostnine. In nenazadnje iz njenega inventarja obraznih mimov v razponu od tragičnega do komičnega. 

 

V teh dneh se posvečamo Bio::grafiki in deloma Bio::logiki. Pri programiranju softvera Bio::grafika smo najprej opravili nabor njenih vlog in besedišča, ki ga je izgovorjala desetletja v scenskem prostoru Slovenskega mladinskega gledališča (SMG). Z današnjo logiko arhiviranja vlog je to relativno enostavno. Osredotočili smo se na njenih devet kjučnih vlog. Od tu naprej nastopi kaotično gibanje po komentarju: Bralec, saj imaš zavest, da je umetnost nekaj, kar je popolnoma umetno? Kar proizvaja človek s svojimi tehno podaljški. Saj se še spomniš marmorja in dleta? Substance in orodja. Seveda ne mislim v današnjem komentarju operativno prodirati v petdesetletno umetnino Noordung, ki jo procesualno gradimo že petindvajset let, še manj pa dekonstruirati formacijo, ki se je v teh letih izoblikovala.

 

To, kar je bilo bistveno v prvi polovici projektila Noordung, aprila naslednje leto bomo obhajali njegovo prvo polovico, je to, da se je v tem času na široko uveljavil digitalni jezik. Več kot očitno pa je tudi to, da se že nekaj let pred nami uveljavlja - softverska paradigma. Pribijmo na ekran: Mi že globoko živimo v njej! V teh petindvajsetih letih sem prepoznal oblikoslovno zaporedje:

 

a.) vzpostavitev potreb / tisto, kar mora delati glede na svoj namen

b.) razvoj in upoštevanje funkcij

c.) izmenjava idej med nosilci znanj

d.) in končno - preimenovanje paradigme.

 

 

Ne boste verjeli, kako sem bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vznemirjen, ko sem prepoznal v teoretskem mišljenju frankfurtsko hologramsko paradigmo: ____mi, ki smo osvobojeni od gravitacije_____mi gradimo observatorij za osvajanje paralelnih svetov, mi smo delavci, ki gradimo dramo kozmosa (knjiga Neue Slowenische Kunst, str. 186) / 31. januar, 1987 ____kajti z likvidacijo onstranstva, je postal Njegov obraz zakrit, da bi ga naša moč ustoličila kot hologramsko realnost, 8. november, 1988 (knjiga Neue Slowenische Kunst, str. 200).

 

Rojeni smo v sredico jezika, ki si ga nismo sami izbrali. Njegovi pomeni in smisli aktivno posegajo v naše zapletene odnose. Navkljub vsemu pa nam je dano, da lahko zgradimo nov univerzalni umetni/ški jezik. Rodil sem se v slovenščino, igralci in igralke izgovarjajo v petdesetletni predstavi Noordung slovensko oblikovano besedišče, to pa se bo s pomočjo softvera spremnilo v univerzalne ritme in melodije v planetarni, univerzalni tehno jezik. V mojem umetniškem življenju se mi nenehoma pojavljala potreba po univerzalnem jeziku. Pozor! ne po ukinitvi mojega materinega jezika. Mi ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo zgraditi ter v njih vgraditi čustva (softverska emomehanika). Mogoče si bomo izoblikovali softver, ki nam bo omogočil prehod nosilnih idej iz umetniške idealizacije v svet resničnosti. Seveda pod pogojem, da ne bomo ponovno nasedli kameleonskemu kapitalizmu. Ta vedno najde upravljalce in vodljive izvajalce, izdajalce idealov. Samo duhci-zlobci lahko izdajo ideale.

 

Kapitalistični softver: Najstarejša patologija kapitalizma je strast za kopičenjem. V kapitalističnih softverih je prisotna vidnost in slišnost ideologije. Danes nas utrujajo ekrani pretiranih ideoloških prividov. Lažne novice, lažne resničnosti. Mi v umetnosti se ne čudimo magičnemu v umetnosti, temveč se čudimo etičnim katastrofam, ki se nam odigravajo v matični resničnosti.

 

Vsebina komentarja je torej softverska paradigma in moj načelni transnacionalizem. To sta v bistvu dva popolnoma oddaljena komentarja, a ju v tem primeru povezuje tehno logika in želja po neposredni demokraciji. Heterogena dejstva velikokrat proizvajajo smiselne pomene - a krvaveče robove, ki so žal rizični, a zgodovinsko neizbežni. Človeštvo se bo na koncu vseeno pobilo med sabo, izničilo se bo, točno tako kot se posamično življenje. A navkljub vsemu smo v boju za lepoto sveta!

 

Beseda paradigma pomeni: vzorec delovanja, vzorčni primer. To je množica elementov s podobnimi značilnostmi. Paradigma je razmišljanje prek primera. V bistvu v paradigmah gledamo funkcioniranje struktur znanstvenih revolucij! Softver-umetnost:Takoj po prvih taktih opozorilo: potrebno je razlikovati umetniške softvere od softvera-umetnost. Umetniški softveri so le orodja za izrise vseh možnih vrst, za zvočenja vseh možnih vrst in tako naprej. Recimo fotografijo spremenijo v popartistične barve ali impresionistično točkovnost. Softver-umetnost pa ima v sebi nameščeno razvojno, interaktivno logiko, možnost povratne informacije, mogoče bo imela v bodočnosti celo samorefleksijo. Lahko, da bo celo testirala našo toleranco.

 

Ponovimo tisto, kar je pomembno: razlikujemo umetniški softver od softvera-umetnost! Umetniški softveri so zbirka računalniških programov, ki omogočajo veliko število popolnoma različnih operacij, ki jih potrebujemo za modeliranje različnih objektnosti in obdajanj. Softver-umetnost pa je program, ki bi lahko bil pomemben za razumevanje življenja ali celo za smisel samega življenja. Eden ključnih softverskih umetnikov na slovenskem je Luka Frelih. V prihajajočih komentarjih moram z njim nujno opraviti pogovor o softverski paradigmi, o softer-umetnosti, ki je postala umetniška nuja. Predvsem pa ga moram vprašati o odprti kodi.

 

Novo umetniško delo je v večini primerov nerazumljeno samo zato, ker ga pred tem ni bilo, ker ni bilo njegove normativne prisotnosti. Podobno je tudi z softver-umetnostjo. Nujno potrebno je dati vse pristojnosti softverskim agentom, strokovnjakom, ki združujejo in razvijajo znanje o računalniških programih in umetnosti, ne pa ideološkim prišepetovalcem.  Softverski agenti nam lahko povežejo popolnoma različne sisteme. Neskončno so pomembeni za razvoj nadsistemov, pomembni so za razvoj umetne inteligence, kakor tudi za razvoj softver-umetnosti. 

 

Softverska paradigma je v svojem bistvu razvojna paradigma, ki nas bo v naslednjih destletjih samo pospeševala. V njej vidimo možnost za razvoj sveta, za neposreden preboj lepote v skupnost brez poznokapitalističnih kontradikcij. Softver bo medij za komunikacijo med različnimi svetovi v dobesednem in prenesenem smislu. Ne želimo si, da bi bilo še kdaj vesolje za človeka, rastline in živali mračno in nemo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
9
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,271
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,292
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,766
04/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,064
05/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,454
06/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 1,326
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,275
08/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,336
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,537
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,926