Komentar

70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji

Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. leti. Problematična članica Turčija, Trumpova nezainteresiranost za Evropo in zvezo Nato kot tako, Macronov intervju za britanski The Economist, pa nespoštovanje sprejetih zavez s strani dobršnega dela članic glede obrambnih izdatkov ... vse to je zvezo Nato pripeljalo do do hudih razhajanj v lastnih vrstah. Predstavniki evropskih članic odhajajo v London z nelagodjem in bojaznijo. Če je v preteklih desetletjih edinole Nato Evropi zagotavljal varnost, se zdaj ob nakopičenih nesoglasjih znotraj zavezništva zastavlja vprašanje, če bo tako tudi v prihodnje. Ni nujno. Vsekakor pa bo srečanje v Londonu v prvih dneh decembra ena zadnjih priložnost, da Nato strne svoje vrste.

11.11.2019 20:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Nato   London   srečanje   Velika Britanija   Turčija   Donald Trump   ZDA   Rusija   Emmanuel Macron

Foto: Twitter

Na srečanju v Londonu misli udeležencev ne bodo uprte le na dosežke v preteklosti, ampak tudi - ali celo bolj - v prihodnost.

Bliža se srečanje voditeljev držav članic Nata prihodnji mesec v Londonu. Ne gre za klasični vrh Nata z več zasedanji in v različnih formatih. Če izvzamemo večerjo v Buckinghamski palači, večer pred tem, gre le za eno srečanje 4. decembra v Grove Hotelu v Hertfordshiru, ki mu bo predsedoval generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Voditelji držav članic Nata naj bi z njim obeležili 70. obletnico Severno-atlantskega zavezništva. Ker je bila pogodba o ustanovitvi Nata podpisana v Washingtonu, se je sprva razmišljalo o tovrstnem srečanju 4. aprila v ameriški prestolnici. Zaradi bojazni, da bi slovesnost lahko pokvaril nepredvidljivi predsednik ZDA Donald Trump, so se na dan obletnice v Washingtonu zbrali le zunanji ministri. Srečanje voditeljev pa je bilo sklicano za konec leta v Londonu, kjer je imel Nato svoj prvi sedež.

 

Na srečanju v Londonu misli udeležencev ne bodo uprte le na dosežke v preteklosti, ampak tudi - ali celo bolj - v prihodnost. Razprava se bo, če se izrazimo v suhoparnem diplomatskem jeziku, osredotočila na krepitev kolektivne obrambe in odvračanja, vključno z napredkom pri krepitvi zavezniških zmogljivosti in pripravljenosti ter pri sprejemanju odločitev. Zavezništvo se namreč sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od konca hladne vojne. Čeprav se tega, vsaj do nedavno, ni obešalo na veliki zvon, pa se sooča tudi z razhajanji v lastnih vrstah kot že dolgo ne. Predvsem pri predstavnikih evropskih držav članic je opaziti, da odhajajo v London z določeno nelagodnostjo in bojaznijo. Vse več je znakov, da evropska varnostna arhitektura dejansko ni v najboljšem stanju. V preteklih desetletjih je bil Nato tisti, ki je Evropi zagotavljal varnost. Ob nesoglasjih znotraj Zavezništva pa se zastavlja vprašanje, ali bo tako tudi v prihodnje. Srečanje v Londonu je torej priložnost, da Zavezništvo strne svoje vrste.

 

V zadnjem letu je bilo veliko govora o Turčiji. Ta razpolaga z drugo največjo vojsko v Zavezništvu (deveto armado na svetu) in ima izredno pomembno strateško lego. Nadzira morske ožine med Evropo in Azijo oziroma prehod iz Črnega v Sredozemsko morje. Je ena od petih držav Zavezništva, kjer se nahaja ameriško taktično nuklearno orožje (letalska baza Incirlik) in izredno pomembna pri odvračanju oziroma zadrževanju Rusije. Podobno velja glede več milijonov beguncev iz Sirije in migrantov iz drugih držav, ki jih gosti na svojih tleh. S svojimi potezami je vnašala nemir in nezaupanje v vrste Zavezništva. Pod predsednikom Erdoganom ima namreč težave z demokracijo in postaja islamistična avtoritarna država, ki se za povrh vse bolj ozira po Rusiji. Nabavila je ruski S-400 sistem zračne obrambe. Nedavno je tudi vpadla v sosednjo Sirijo in se spopadla s tamkajšnjimi kurdskimi silami narodne zaščite (Y.P.G.), zavezniki Zahoda v koaliciji zoper Islamsko državo.

 

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v razgovoru z revijo Economist pred dnevi turško vojaško akcijo označil kot "agresijo, ki ogroža naše interese". Nič kaj zadržan ni bil tudi v obsodbi ameriškega umika iz severne Sirije in puščanja Kurdov na cedilu pred tem. V zvezi s Turčijo je dejansko slišati vprašanja, ali sploh še spada v Nato. Ta namreč temelji na določenih vrednotah. Akcijski načrt za članstvo od kandidatk npr. zahteva stabilen demokratični sistem, mirno reševanje ozemeljskih in etničnih sporov,  dobre odnose s sosedi, zavezanost vladavini prava in človekovim pravicam, demokratični civilni nadzor nad oboroženimi silami itd. Samuel Huntington je sicer napovedal (v svoji knjigi Spopad civilizacij), da bo islamistična Turčija zapustila Nato, vendar tega si ostale članice Nata z ZDA na čelu ne želijo in najbrž si tega ne želi niti sama Turčija. Obe strani rabita ena drugo (Turčija med drugim evropski trg in evropske investicije). Vprašanje pa je, kako preprečiti nadalje poglabljanje krize v medsebojnih odnosih.

 

 

 

 

Tu so še čezatlantski odnosi. V njih že nekaj časa škripa. Znani so očitki ameriške strani, da bi morali evropski zavezniki za svojo varnost narediti več, beri - prispevati več denarja (vsaj 2% BDP do leta 2024, kot so se pred leti zavezale vse članice Nata). Čeprav je tu prišlo do pomembnih premikov in s tem do krepitve evropskega stebra Nata, pa se kar nekaj evropskih članic nahaja daleč od omenjenega cilja, tudi Slovenija. Evropske članice na drugi strani skrbi distanciranje predsednika Donalda Trumpa od vprašanj evropske varnosti. Krepi se občutek, da ZDA niso več tako zanesljiv partner kot v preteklih desetletjih. V že omenjenem intervjuju je francoski predsednik menil, "da Trump ne deli naše ideje o evropskem projektu" in "da obstajajo znaki, da nam obrača hrbet". O samem Natu pa je Macron pesimistično menil, da je že možgansko mrtev. Malce nenavadne, kdo bi dejal tudi nevarne besede vodje države članice.

 

Nemška kanclerka Angela Merkel se je distancirala od drastičnih besed Macrona in poudarila, da sama meni, da Nato ostaja temelj evropske varnosti. Tu je še bojazen nekaterih, da bodo ZDA v zameno za izpolnjevanje svojih obveznosti zahtevale jasno evropsko podporo v konfliktu z Iranom in Kitajsko. V podzavesti nekaterih evropskih in v prvi vrsti francoskih politikov je tako vse bolj prisotno mnenje, da ne gre čakati križem rok, kaj bo prinesla prihodnost, ampak da mora EU tudi na vojaškem področju postati avtonomna geopolitična sila. K temu je poleg Trumpa pripomogel tudi skorajšnji odhod Združenega kraljestva iz EU. Od tod predlog francoskega predsednika Macrona, ki ga je, izgleda, sprejela tudi nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, o EU kot obrambni uniji. Do tega se seveda ne da priti čez noč, če sploh. Na drugi strani pa je bil zanimiv predlog nemške obrambne ministrice Annegret Kramp-Karrenbauer pred tedni o oblikovanju mednarodne varnostne cone v severni Siriji (predpostavljam, da z mandatom Varnostnega sveta OZN). Udeležba nemških vojakov v tamkajšnjih mirovnih silah, naj bi dokazovala, da so evropske članice Nata pripravljene prispevati več, ko gre za ogrožanje Evrope z juga (da se ohranijo dosežki v spopadu z Islamsko državo).

 

Dejanski prelom v čezatlantskih odnosih bi seveda predstavljal katastrofo za zahodni svet. Obe strani Atlantika rabita druga drugo. Tudi tu se postavlja vprašanje, kako zadeve spraviti na pravi tir. Za začetek bi veljalo umiriti retoriko. Tudi za francoskega predsednika bi lahko kdo rekel, da je obrnil hrbet Balkanu, ko je nedavno zavrnil začetek pogajanj o članstvu Severne Makedonije in Albanije v EU.

 

Upajmo, da bo iz proslavljanja svoje 70. obletnice v Londonu 30-člansko Zavezništvo (ratifikacije pristopnega protokola Severne Makedonije naj bi bile do takrat pod streho) izšlo okrepljeno in z jasnejšo vizijo za prihodnja desetletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
0
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
15
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,756
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,599
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,007
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,600
05/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,266
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,794
07/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,367
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,782
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 988
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,073