Komentar

70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji

Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. leti. Problematična članica Turčija, Trumpova nezainteresiranost za Evropo in zvezo Nato kot tako, Macronov intervju za britanski The Economist, pa nespoštovanje sprejetih zavez s strani dobršnega dela članic glede obrambnih izdatkov ... vse to je zvezo Nato pripeljalo do do hudih razhajanj v lastnih vrstah. Predstavniki evropskih članic odhajajo v London z nelagodjem in bojaznijo. Če je v preteklih desetletjih edinole Nato Evropi zagotavljal varnost, se zdaj ob nakopičenih nesoglasjih znotraj zavezništva zastavlja vprašanje, če bo tako tudi v prihodnje. Ni nujno. Vsekakor pa bo srečanje v Londonu v prvih dneh decembra ena zadnjih priložnost, da Nato strne svoje vrste.

11.11.2019 20:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Nato   London   srečanje   Velika Britanija   Turčija   Donald Trump   ZDA   Rusija   Emmanuel Macron

Foto: Twitter

Na srečanju v Londonu misli udeležencev ne bodo uprte le na dosežke v preteklosti, ampak tudi - ali celo bolj - v prihodnost.

Bliža se srečanje voditeljev držav članic Nata prihodnji mesec v Londonu. Ne gre za klasični vrh Nata z več zasedanji in v različnih formatih. Če izvzamemo večerjo v Buckinghamski palači, večer pred tem, gre le za eno srečanje 4. decembra v Grove Hotelu v Hertfordshiru, ki mu bo predsedoval generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Voditelji držav članic Nata naj bi z njim obeležili 70. obletnico Severno-atlantskega zavezništva. Ker je bila pogodba o ustanovitvi Nata podpisana v Washingtonu, se je sprva razmišljalo o tovrstnem srečanju 4. aprila v ameriški prestolnici. Zaradi bojazni, da bi slovesnost lahko pokvaril nepredvidljivi predsednik ZDA Donald Trump, so se na dan obletnice v Washingtonu zbrali le zunanji ministri. Srečanje voditeljev pa je bilo sklicano za konec leta v Londonu, kjer je imel Nato svoj prvi sedež.

 

Na srečanju v Londonu misli udeležencev ne bodo uprte le na dosežke v preteklosti, ampak tudi - ali celo bolj - v prihodnost. Razprava se bo, če se izrazimo v suhoparnem diplomatskem jeziku, osredotočila na krepitev kolektivne obrambe in odvračanja, vključno z napredkom pri krepitvi zavezniških zmogljivosti in pripravljenosti ter pri sprejemanju odločitev. Zavezništvo se namreč sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od konca hladne vojne. Čeprav se tega, vsaj do nedavno, ni obešalo na veliki zvon, pa se sooča tudi z razhajanji v lastnih vrstah kot že dolgo ne. Predvsem pri predstavnikih evropskih držav članic je opaziti, da odhajajo v London z določeno nelagodnostjo in bojaznijo. Vse več je znakov, da evropska varnostna arhitektura dejansko ni v najboljšem stanju. V preteklih desetletjih je bil Nato tisti, ki je Evropi zagotavljal varnost. Ob nesoglasjih znotraj Zavezništva pa se zastavlja vprašanje, ali bo tako tudi v prihodnje. Srečanje v Londonu je torej priložnost, da Zavezništvo strne svoje vrste.

 

V zadnjem letu je bilo veliko govora o Turčiji. Ta razpolaga z drugo največjo vojsko v Zavezništvu (deveto armado na svetu) in ima izredno pomembno strateško lego. Nadzira morske ožine med Evropo in Azijo oziroma prehod iz Črnega v Sredozemsko morje. Je ena od petih držav Zavezništva, kjer se nahaja ameriško taktično nuklearno orožje (letalska baza Incirlik) in izredno pomembna pri odvračanju oziroma zadrževanju Rusije. Podobno velja glede več milijonov beguncev iz Sirije in migrantov iz drugih držav, ki jih gosti na svojih tleh. S svojimi potezami je vnašala nemir in nezaupanje v vrste Zavezništva. Pod predsednikom Erdoganom ima namreč težave z demokracijo in postaja islamistična avtoritarna država, ki se za povrh vse bolj ozira po Rusiji. Nabavila je ruski S-400 sistem zračne obrambe. Nedavno je tudi vpadla v sosednjo Sirijo in se spopadla s tamkajšnjimi kurdskimi silami narodne zaščite (Y.P.G.), zavezniki Zahoda v koaliciji zoper Islamsko državo.

 

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v razgovoru z revijo Economist pred dnevi turško vojaško akcijo označil kot "agresijo, ki ogroža naše interese". Nič kaj zadržan ni bil tudi v obsodbi ameriškega umika iz severne Sirije in puščanja Kurdov na cedilu pred tem. V zvezi s Turčijo je dejansko slišati vprašanja, ali sploh še spada v Nato. Ta namreč temelji na določenih vrednotah. Akcijski načrt za članstvo od kandidatk npr. zahteva stabilen demokratični sistem, mirno reševanje ozemeljskih in etničnih sporov,  dobre odnose s sosedi, zavezanost vladavini prava in človekovim pravicam, demokratični civilni nadzor nad oboroženimi silami itd. Samuel Huntington je sicer napovedal (v svoji knjigi Spopad civilizacij), da bo islamistična Turčija zapustila Nato, vendar tega si ostale članice Nata z ZDA na čelu ne želijo in najbrž si tega ne želi niti sama Turčija. Obe strani rabita ena drugo (Turčija med drugim evropski trg in evropske investicije). Vprašanje pa je, kako preprečiti nadalje poglabljanje krize v medsebojnih odnosih.

 

 

 

 

Tu so še čezatlantski odnosi. V njih že nekaj časa škripa. Znani so očitki ameriške strani, da bi morali evropski zavezniki za svojo varnost narediti več, beri - prispevati več denarja (vsaj 2% BDP do leta 2024, kot so se pred leti zavezale vse članice Nata). Čeprav je tu prišlo do pomembnih premikov in s tem do krepitve evropskega stebra Nata, pa se kar nekaj evropskih članic nahaja daleč od omenjenega cilja, tudi Slovenija. Evropske članice na drugi strani skrbi distanciranje predsednika Donalda Trumpa od vprašanj evropske varnosti. Krepi se občutek, da ZDA niso več tako zanesljiv partner kot v preteklih desetletjih. V že omenjenem intervjuju je francoski predsednik menil, "da Trump ne deli naše ideje o evropskem projektu" in "da obstajajo znaki, da nam obrača hrbet". O samem Natu pa je Macron pesimistično menil, da je že možgansko mrtev. Malce nenavadne, kdo bi dejal tudi nevarne besede vodje države članice.

 

Nemška kanclerka Angela Merkel se je distancirala od drastičnih besed Macrona in poudarila, da sama meni, da Nato ostaja temelj evropske varnosti. Tu je še bojazen nekaterih, da bodo ZDA v zameno za izpolnjevanje svojih obveznosti zahtevale jasno evropsko podporo v konfliktu z Iranom in Kitajsko. V podzavesti nekaterih evropskih in v prvi vrsti francoskih politikov je tako vse bolj prisotno mnenje, da ne gre čakati križem rok, kaj bo prinesla prihodnost, ampak da mora EU tudi na vojaškem področju postati avtonomna geopolitična sila. K temu je poleg Trumpa pripomogel tudi skorajšnji odhod Združenega kraljestva iz EU. Od tod predlog francoskega predsednika Macrona, ki ga je, izgleda, sprejela tudi nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, o EU kot obrambni uniji. Do tega se seveda ne da priti čez noč, če sploh. Na drugi strani pa je bil zanimiv predlog nemške obrambne ministrice Annegret Kramp-Karrenbauer pred tedni o oblikovanju mednarodne varnostne cone v severni Siriji (predpostavljam, da z mandatom Varnostnega sveta OZN). Udeležba nemških vojakov v tamkajšnjih mirovnih silah, naj bi dokazovala, da so evropske članice Nata pripravljene prispevati več, ko gre za ogrožanje Evrope z juga (da se ohranijo dosežki v spopadu z Islamsko državo).

 

Dejanski prelom v čezatlantskih odnosih bi seveda predstavljal katastrofo za zahodni svet. Obe strani Atlantika rabita druga drugo. Tudi tu se postavlja vprašanje, kako zadeve spraviti na pravi tir. Za začetek bi veljalo umiriti retoriko. Tudi za francoskega predsednika bi lahko kdo rekel, da je obrnil hrbet Balkanu, ko je nedavno zavrnil začetek pogajanj o članstvu Severne Makedonije in Albanije v EU.

 

Upajmo, da bo iz proslavljanja svoje 70. obletnice v Londonu 30-člansko Zavezništvo (ratifikacije pristopnega protokola Severne Makedonije naj bi bile do takrat pod streho) izšlo okrepljeno in z jasnejšo vizijo za prihodnja desetletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
9
03.08.2021 21:51
Evropska unija prihaja v četrti val epidemije. Epidemiološko stanje je iz tedna v teden slabše, praviloma prevladuje delta ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
12
02.08.2021 20:08
Slovenska vladajoča in razdeljena politika, ki se ukvarja izključno z medsebojno vojno moči, nima vizije ter je v rešitvah ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
26
01.08.2021 22:56
Nima smisla razglabljati o tem, ali morajo biti najprej pogoji za otroka ali otrok. Medtem ko se Slovenci ukvarjajo s tem ... Več.
Piše: Ana Jud
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
8
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
14
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.289
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.955
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.488
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.355
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.051
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.170
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 826
08/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.523
09/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 781
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 745