Komentar

70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji

Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. leti. Problematična članica Turčija, Trumpova nezainteresiranost za Evropo in zvezo Nato kot tako, Macronov intervju za britanski The Economist, pa nespoštovanje sprejetih zavez s strani dobršnega dela članic glede obrambnih izdatkov ... vse to je zvezo Nato pripeljalo do do hudih razhajanj v lastnih vrstah. Predstavniki evropskih članic odhajajo v London z nelagodjem in bojaznijo. Če je v preteklih desetletjih edinole Nato Evropi zagotavljal varnost, se zdaj ob nakopičenih nesoglasjih znotraj zavezništva zastavlja vprašanje, če bo tako tudi v prihodnje. Ni nujno. Vsekakor pa bo srečanje v Londonu v prvih dneh decembra ena zadnjih priložnost, da Nato strne svoje vrste.

11.11.2019 20:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Nato   London   srečanje   Velika Britanija   Turčija   Donald Trump   ZDA   Rusija   Emmanuel Macron

Foto: Twitter

Na srečanju v Londonu misli udeležencev ne bodo uprte le na dosežke v preteklosti, ampak tudi - ali celo bolj - v prihodnost.

Bliža se srečanje voditeljev držav članic Nata prihodnji mesec v Londonu. Ne gre za klasični vrh Nata z več zasedanji in v različnih formatih. Če izvzamemo večerjo v Buckinghamski palači, večer pred tem, gre le za eno srečanje 4. decembra v Grove Hotelu v Hertfordshiru, ki mu bo predsedoval generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Voditelji držav članic Nata naj bi z njim obeležili 70. obletnico Severno-atlantskega zavezništva. Ker je bila pogodba o ustanovitvi Nata podpisana v Washingtonu, se je sprva razmišljalo o tovrstnem srečanju 4. aprila v ameriški prestolnici. Zaradi bojazni, da bi slovesnost lahko pokvaril nepredvidljivi predsednik ZDA Donald Trump, so se na dan obletnice v Washingtonu zbrali le zunanji ministri. Srečanje voditeljev pa je bilo sklicano za konec leta v Londonu, kjer je imel Nato svoj prvi sedež.

 

Na srečanju v Londonu misli udeležencev ne bodo uprte le na dosežke v preteklosti, ampak tudi - ali celo bolj - v prihodnost. Razprava se bo, če se izrazimo v suhoparnem diplomatskem jeziku, osredotočila na krepitev kolektivne obrambe in odvračanja, vključno z napredkom pri krepitvi zavezniških zmogljivosti in pripravljenosti ter pri sprejemanju odločitev. Zavezništvo se namreč sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od konca hladne vojne. Čeprav se tega, vsaj do nedavno, ni obešalo na veliki zvon, pa se sooča tudi z razhajanji v lastnih vrstah kot že dolgo ne. Predvsem pri predstavnikih evropskih držav članic je opaziti, da odhajajo v London z določeno nelagodnostjo in bojaznijo. Vse več je znakov, da evropska varnostna arhitektura dejansko ni v najboljšem stanju. V preteklih desetletjih je bil Nato tisti, ki je Evropi zagotavljal varnost. Ob nesoglasjih znotraj Zavezništva pa se zastavlja vprašanje, ali bo tako tudi v prihodnje. Srečanje v Londonu je torej priložnost, da Zavezništvo strne svoje vrste.

 

V zadnjem letu je bilo veliko govora o Turčiji. Ta razpolaga z drugo največjo vojsko v Zavezništvu (deveto armado na svetu) in ima izredno pomembno strateško lego. Nadzira morske ožine med Evropo in Azijo oziroma prehod iz Črnega v Sredozemsko morje. Je ena od petih držav Zavezništva, kjer se nahaja ameriško taktično nuklearno orožje (letalska baza Incirlik) in izredno pomembna pri odvračanju oziroma zadrževanju Rusije. Podobno velja glede več milijonov beguncev iz Sirije in migrantov iz drugih držav, ki jih gosti na svojih tleh. S svojimi potezami je vnašala nemir in nezaupanje v vrste Zavezništva. Pod predsednikom Erdoganom ima namreč težave z demokracijo in postaja islamistična avtoritarna država, ki se za povrh vse bolj ozira po Rusiji. Nabavila je ruski S-400 sistem zračne obrambe. Nedavno je tudi vpadla v sosednjo Sirijo in se spopadla s tamkajšnjimi kurdskimi silami narodne zaščite (Y.P.G.), zavezniki Zahoda v koaliciji zoper Islamsko državo.

 

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v razgovoru z revijo Economist pred dnevi turško vojaško akcijo označil kot "agresijo, ki ogroža naše interese". Nič kaj zadržan ni bil tudi v obsodbi ameriškega umika iz severne Sirije in puščanja Kurdov na cedilu pred tem. V zvezi s Turčijo je dejansko slišati vprašanja, ali sploh še spada v Nato. Ta namreč temelji na določenih vrednotah. Akcijski načrt za članstvo od kandidatk npr. zahteva stabilen demokratični sistem, mirno reševanje ozemeljskih in etničnih sporov,  dobre odnose s sosedi, zavezanost vladavini prava in človekovim pravicam, demokratični civilni nadzor nad oboroženimi silami itd. Samuel Huntington je sicer napovedal (v svoji knjigi Spopad civilizacij), da bo islamistična Turčija zapustila Nato, vendar tega si ostale članice Nata z ZDA na čelu ne želijo in najbrž si tega ne želi niti sama Turčija. Obe strani rabita ena drugo (Turčija med drugim evropski trg in evropske investicije). Vprašanje pa je, kako preprečiti nadalje poglabljanje krize v medsebojnih odnosih.

 

 

 

 

Tu so še čezatlantski odnosi. V njih že nekaj časa škripa. Znani so očitki ameriške strani, da bi morali evropski zavezniki za svojo varnost narediti več, beri - prispevati več denarja (vsaj 2% BDP do leta 2024, kot so se pred leti zavezale vse članice Nata). Čeprav je tu prišlo do pomembnih premikov in s tem do krepitve evropskega stebra Nata, pa se kar nekaj evropskih članic nahaja daleč od omenjenega cilja, tudi Slovenija. Evropske članice na drugi strani skrbi distanciranje predsednika Donalda Trumpa od vprašanj evropske varnosti. Krepi se občutek, da ZDA niso več tako zanesljiv partner kot v preteklih desetletjih. V že omenjenem intervjuju je francoski predsednik menil, "da Trump ne deli naše ideje o evropskem projektu" in "da obstajajo znaki, da nam obrača hrbet". O samem Natu pa je Macron pesimistično menil, da je že možgansko mrtev. Malce nenavadne, kdo bi dejal tudi nevarne besede vodje države članice.

 

Nemška kanclerka Angela Merkel se je distancirala od drastičnih besed Macrona in poudarila, da sama meni, da Nato ostaja temelj evropske varnosti. Tu je še bojazen nekaterih, da bodo ZDA v zameno za izpolnjevanje svojih obveznosti zahtevale jasno evropsko podporo v konfliktu z Iranom in Kitajsko. V podzavesti nekaterih evropskih in v prvi vrsti francoskih politikov je tako vse bolj prisotno mnenje, da ne gre čakati križem rok, kaj bo prinesla prihodnost, ampak da mora EU tudi na vojaškem področju postati avtonomna geopolitična sila. K temu je poleg Trumpa pripomogel tudi skorajšnji odhod Združenega kraljestva iz EU. Od tod predlog francoskega predsednika Macrona, ki ga je, izgleda, sprejela tudi nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, o EU kot obrambni uniji. Do tega se seveda ne da priti čez noč, če sploh. Na drugi strani pa je bil zanimiv predlog nemške obrambne ministrice Annegret Kramp-Karrenbauer pred tedni o oblikovanju mednarodne varnostne cone v severni Siriji (predpostavljam, da z mandatom Varnostnega sveta OZN). Udeležba nemških vojakov v tamkajšnjih mirovnih silah, naj bi dokazovala, da so evropske članice Nata pripravljene prispevati več, ko gre za ogrožanje Evrope z juga (da se ohranijo dosežki v spopadu z Islamsko državo).

 

Dejanski prelom v čezatlantskih odnosih bi seveda predstavljal katastrofo za zahodni svet. Obe strani Atlantika rabita druga drugo. Tudi tu se postavlja vprašanje, kako zadeve spraviti na pravi tir. Za začetek bi veljalo umiriti retoriko. Tudi za francoskega predsednika bi lahko kdo rekel, da je obrnil hrbet Balkanu, ko je nedavno zavrnil začetek pogajanj o članstvu Severne Makedonije in Albanije v EU.

 

Upajmo, da bo iz proslavljanja svoje 70. obletnice v Londonu 30-člansko Zavezništvo (ratifikacije pristopnega protokola Severne Makedonije naj bi bile do takrat pod streho) izšlo okrepljeno in z jasnejšo vizijo za prihodnja desetletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.753
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.490
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.553
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.062
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.495
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.435
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.323
08/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 572
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 477
10/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.335