Komentar

S protestantizmom do krščanske demokracije v Sloveniji?

Če sodimo po eni izmed nedeljskih javnomnenjskih raziskav, so enesijevci s svojim ambiciozno zastavljenim predvolilnim gospodarskim programom presegli “klerikalno-domobransko” percepcijo in zastavlja se vprašanje, ali lahko krščanska demokracija na slovenski politični sceni vzcveti. Ali če postavimo vprašanje natančneje: bi lahko krščanska demokracija dosegla močno dvomestno podporo slovenskega volilnega telesa in se etablirala kot slovenski odgovor na nemško CDU?

26.08.2014 00:40
Piše: Innocenti

Tretjo, morda celo najbolj kritično vrzel lahko pri enesijevcih zapolni protestantski intelektualec z močnimi voditeljskimi sposobnostmi. Foto: www.mediaspeed.net

Kristjani oziroma pretežno katoliki imajo v slovenski družbi še vedno marginalno mesto. Agresivni vdor slovenske katoliške cerkve v posvetno življenje in kasnejši neuspeh sta to marginalizacijo le okrepila.

Marginalna stranka desnice

 

Zgodovinski dosežki enesijevcev so razmeroma borni, posebej če upoštevamo zadnje tri državnozborske volitve, ko niso niti enkrat presegli psihološkega praga 60.000 glasov. Na letošnjih volitvah so sicer dodali poslanski sedež v primerjavi z letom 2011, a zgolj na račun nižje volilne udeležbe: volilna podpora je bila za približno 5.000 glasov manjša kot leta 2011.

 

 

Neugodna primerjava z “benchmark”-om (vatlom) na konservativni levici

 

Da so bili na letošnjih volitvah enesijevci enaki poraženci kot preostanek desnice, pokaže primerjava z vatlom na konservativni levici – desusovci. Kot kaže Slika 1, so na primer leta 2000 enesijevci dobili 93.247 glasov, desusovci pa le 55.634 glasov, kasneje pa so se desusovci okrepili (leta 2008 78.353 glasov), medtem ko so enesijevci leta 2008 doživeli fiasko odhoda iz parlamenta (vsega 35.775 glasov). Letos se je razlika med strankama povečala glede na leto 2011, saj so desusovci okrepili število volivcev kljub nizki volilni udeležbi za več kot 10.000 ter postali no. 2 slovenske konservativne levice.

 

 

Slika 1. Število volivcev, ki so glasovali za stranki NSi in DeSUS na slovenskih parlamentarnih volitvah v obdobju 2000-2014.  

 

 

Vrzeli enesijevcev

 

Ker v politiki prodajamo, ne da bi imeli proizvod, percepcija pomeni vse. In ravno percepcija enesijevcev odkriva tri pomembne vrzeli. Prva vrzel izhaja iz percepcije stranke nazadnjaštva kot branika slovenskega in tudi globalnega katolištva. Druga vrzel je percepcija stranke, ki zagovarja slovensko domobranstvo. In tretja vrzel je percepcija enesijevcev kot stranke vsega neintelektualnega ali vsaj ne dovolj intelektualnega, da bi lahko prevzeli vodenje pomembnih resorjev v vladi.

 

 

Vrzel prva: katolicizem

 

Pojem konservativne desnice je seveda tavtologija, a konservativnost sama po sebi v slovenskem političnem prostoru ni problematična, saj je vseprisotna tudi na levici. Asociacija z nazadnjaštvom je tista, ki volilnemu rezultatu jemlje in to je priznala tudi sama prvakinja enesijevcev, ko je potožila, da stranko vedno znova povezujejo z aferami v katoliški cerkvi, bodisi na slovenski ali globalni ravni. 

 

 

Rešitev prva: protestantizem

 

Nemška CDU je krščanska demokracija, torej stranka tako katolikov kot protestantov, ki so v Nemčiji v grobem razdeljeni med jugom in severom države. V Sloveniji ima protestantizem percepcijo progresivnosti. Celo več, v Sloveniji je protestantizem progresiven v svoji vsebini, v svojem bistvu, saj je ustvaril slovenski jezik in slovenski narod. Enesijevci bi morali tako v svoje vrste privabiti katerega izmed sicer redkih, a vidnih protestantov in ga/jo postaviti vsaj na mesto podpredsednika stranke.

 

 

Vrzel druga: “domobranstvo”

 

Slovenska družba je žal še vedno ujeta v državljansko vojno, ki se je pričela spomladi leta 1942 in čeravno ne maramo “vsegliharstva”, pa so pri zagovarjanju svojih resnic enako vigilantni tako “partizanski” kot “domobranski” simpatizerji. Zgodovina je večinoma podvržena narativi in zato pogosto nujno selektivna pri izbiri dejstev, a takšna delitev Sloveniji ne koristi, saj onemogoča osredotočenost družbe in trati njene resurse.  

 

 

Rešitev druga: detant

 

Enesijevci bi lahko podobno kot z gospodarskim programom pokazali konstruktivnost pri reševanju spora o interpretaciji dogodkov v obdobju 1941-1945, ki je po toliko letih v resnici akademsko vprašanje. Morda bi imelo smisel sklicati simbolno ali pa čisto pravo mirovno konferenco – odvisno od radikalnosti vpletenih strank – in s tem dokončno zaključiti poglavje slovenske državljanske vojne.

 

 

Vrzel tretja: neintelektualizem

 

Kristjani oziroma pretežno katoliki imajo v slovenski družbi še vedno marginalno mesto. Agresivni vdor slovenske katoliške cerkve v posvetno življenje in kasnejši neuspeh sta to marginalizacijo le okrepila. Zanimivo, da imajo v Sloveniji tako imenovani intelektualci na konservativni levici IQ takoj povišan za 10 točk, ko se pojavijo v medijih, medtem ko je ravno obratno na desnici. Tudi na nedavnih pogajanjih enesijevcev z esemcejevci, so menda slednji privzeli pozicijo über-intelektualcev, ki se morajo zgolj zaradi političnega oportunizma ukvarjati z intelektualnim “šodrom”.

 

 

Rešitev tretja: protestantski intelektualec 

 

Tretjo, morda celo najbolj kritično vrzel lahko pri enesijevcih zapolni protestantski intelektualec z močnimi voditeljskimi sposobnostmi. Odličen dokaz, da sta v politiki vera in intelektualizem združljiva, je naravoslovno izobražena nemška kanclerka, ki je po intelektualni moči morda ne presega nihče izmed svetovnih voditeljev.

 

 

Zaključek

 

Enesijevci imajo kot krščanska demokracija potencial, ki ga bodo lahko dosegli s prevetritvijo in razširitvijo miselnega okvira stranke. Vključitev protestantizma kot enega izmed temeljev krščanske demokracije bi zahtevala od stranke veliko mero strpnosti in potrpežljivosti, usmerjenih v ozaveščanje svoje baze volivcev. Enako velja za nujni detant pri reševanju “partizansko”-“domobranskega” spora. Kljub realni nevarnosti odtujitve dela svojega volilnega jedra, pa status quo alternativa marginalne katoliško demokratične stranke ni ravno privlačna, ne za stranko samo in ne za slovensko družbo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.675
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.640
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.696
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.101
07/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.146
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.195
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.190
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.099