Komentar

S protestantizmom do krščanske demokracije v Sloveniji?

Če sodimo po eni izmed nedeljskih javnomnenjskih raziskav, so enesijevci s svojim ambiciozno zastavljenim predvolilnim gospodarskim programom presegli “klerikalno-domobransko” percepcijo in zastavlja se vprašanje, ali lahko krščanska demokracija na slovenski politični sceni vzcveti. Ali če postavimo vprašanje natančneje: bi lahko krščanska demokracija dosegla močno dvomestno podporo slovenskega volilnega telesa in se etablirala kot slovenski odgovor na nemško CDU?

26.08.2014 00:40
Piše: Innocenti

Tretjo, morda celo najbolj kritično vrzel lahko pri enesijevcih zapolni protestantski intelektualec z močnimi voditeljskimi sposobnostmi. Foto: www.mediaspeed.net

Kristjani oziroma pretežno katoliki imajo v slovenski družbi še vedno marginalno mesto. Agresivni vdor slovenske katoliške cerkve v posvetno življenje in kasnejši neuspeh sta to marginalizacijo le okrepila.

Marginalna stranka desnice

 

Zgodovinski dosežki enesijevcev so razmeroma borni, posebej če upoštevamo zadnje tri državnozborske volitve, ko niso niti enkrat presegli psihološkega praga 60.000 glasov. Na letošnjih volitvah so sicer dodali poslanski sedež v primerjavi z letom 2011, a zgolj na račun nižje volilne udeležbe: volilna podpora je bila za približno 5.000 glasov manjša kot leta 2011.

 

 

Neugodna primerjava z “benchmark”-om (vatlom) na konservativni levici

 

Da so bili na letošnjih volitvah enesijevci enaki poraženci kot preostanek desnice, pokaže primerjava z vatlom na konservativni levici – desusovci. Kot kaže Slika 1, so na primer leta 2000 enesijevci dobili 93.247 glasov, desusovci pa le 55.634 glasov, kasneje pa so se desusovci okrepili (leta 2008 78.353 glasov), medtem ko so enesijevci leta 2008 doživeli fiasko odhoda iz parlamenta (vsega 35.775 glasov). Letos se je razlika med strankama povečala glede na leto 2011, saj so desusovci okrepili število volivcev kljub nizki volilni udeležbi za več kot 10.000 ter postali no. 2 slovenske konservativne levice.

 

 

Slika 1. Število volivcev, ki so glasovali za stranki NSi in DeSUS na slovenskih parlamentarnih volitvah v obdobju 2000-2014.  

 

 

Vrzeli enesijevcev

 

Ker v politiki prodajamo, ne da bi imeli proizvod, percepcija pomeni vse. In ravno percepcija enesijevcev odkriva tri pomembne vrzeli. Prva vrzel izhaja iz percepcije stranke nazadnjaštva kot branika slovenskega in tudi globalnega katolištva. Druga vrzel je percepcija stranke, ki zagovarja slovensko domobranstvo. In tretja vrzel je percepcija enesijevcev kot stranke vsega neintelektualnega ali vsaj ne dovolj intelektualnega, da bi lahko prevzeli vodenje pomembnih resorjev v vladi.

 

 

Vrzel prva: katolicizem

 

Pojem konservativne desnice je seveda tavtologija, a konservativnost sama po sebi v slovenskem političnem prostoru ni problematična, saj je vseprisotna tudi na levici. Asociacija z nazadnjaštvom je tista, ki volilnemu rezultatu jemlje in to je priznala tudi sama prvakinja enesijevcev, ko je potožila, da stranko vedno znova povezujejo z aferami v katoliški cerkvi, bodisi na slovenski ali globalni ravni. 

 

 

Rešitev prva: protestantizem

 

Nemška CDU je krščanska demokracija, torej stranka tako katolikov kot protestantov, ki so v Nemčiji v grobem razdeljeni med jugom in severom države. V Sloveniji ima protestantizem percepcijo progresivnosti. Celo več, v Sloveniji je protestantizem progresiven v svoji vsebini, v svojem bistvu, saj je ustvaril slovenski jezik in slovenski narod. Enesijevci bi morali tako v svoje vrste privabiti katerega izmed sicer redkih, a vidnih protestantov in ga/jo postaviti vsaj na mesto podpredsednika stranke.

 

 

Vrzel druga: “domobranstvo”

 

Slovenska družba je žal še vedno ujeta v državljansko vojno, ki se je pričela spomladi leta 1942 in čeravno ne maramo “vsegliharstva”, pa so pri zagovarjanju svojih resnic enako vigilantni tako “partizanski” kot “domobranski” simpatizerji. Zgodovina je večinoma podvržena narativi in zato pogosto nujno selektivna pri izbiri dejstev, a takšna delitev Sloveniji ne koristi, saj onemogoča osredotočenost družbe in trati njene resurse.  

 

 

Rešitev druga: detant

 

Enesijevci bi lahko podobno kot z gospodarskim programom pokazali konstruktivnost pri reševanju spora o interpretaciji dogodkov v obdobju 1941-1945, ki je po toliko letih v resnici akademsko vprašanje. Morda bi imelo smisel sklicati simbolno ali pa čisto pravo mirovno konferenco – odvisno od radikalnosti vpletenih strank – in s tem dokončno zaključiti poglavje slovenske državljanske vojne.

 

 

Vrzel tretja: neintelektualizem

 

Kristjani oziroma pretežno katoliki imajo v slovenski družbi še vedno marginalno mesto. Agresivni vdor slovenske katoliške cerkve v posvetno življenje in kasnejši neuspeh sta to marginalizacijo le okrepila. Zanimivo, da imajo v Sloveniji tako imenovani intelektualci na konservativni levici IQ takoj povišan za 10 točk, ko se pojavijo v medijih, medtem ko je ravno obratno na desnici. Tudi na nedavnih pogajanjih enesijevcev z esemcejevci, so menda slednji privzeli pozicijo über-intelektualcev, ki se morajo zgolj zaradi političnega oportunizma ukvarjati z intelektualnim “šodrom”.

 

 

Rešitev tretja: protestantski intelektualec 

 

Tretjo, morda celo najbolj kritično vrzel lahko pri enesijevcih zapolni protestantski intelektualec z močnimi voditeljskimi sposobnostmi. Odličen dokaz, da sta v politiki vera in intelektualizem združljiva, je naravoslovno izobražena nemška kanclerka, ki je po intelektualni moči morda ne presega nihče izmed svetovnih voditeljev.

 

 

Zaključek

 

Enesijevci imajo kot krščanska demokracija potencial, ki ga bodo lahko dosegli s prevetritvijo in razširitvijo miselnega okvira stranke. Vključitev protestantizma kot enega izmed temeljev krščanske demokracije bi zahtevala od stranke veliko mero strpnosti in potrpežljivosti, usmerjenih v ozaveščanje svoje baze volivcev. Enako velja za nujni detant pri reševanju “partizansko”-“domobranskega” spora. Kljub realni nevarnosti odtujitve dela svojega volilnega jedra, pa status quo alternativa marginalne katoliško demokratične stranke ni ravno privlačna, ne za stranko samo in ne za slovensko družbo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,073
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,726
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,508
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,108
05/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,542
06/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,320
07/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,741
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,341
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 694
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,994