Komentar

S protestantizmom do krščanske demokracije v Sloveniji?

Če sodimo po eni izmed nedeljskih javnomnenjskih raziskav, so enesijevci s svojim ambiciozno zastavljenim predvolilnim gospodarskim programom presegli “klerikalno-domobransko” percepcijo in zastavlja se vprašanje, ali lahko krščanska demokracija na slovenski politični sceni vzcveti. Ali če postavimo vprašanje natančneje: bi lahko krščanska demokracija dosegla močno dvomestno podporo slovenskega volilnega telesa in se etablirala kot slovenski odgovor na nemško CDU?

26.08.2014 00:40
Piše: Innocenti

Tretjo, morda celo najbolj kritično vrzel lahko pri enesijevcih zapolni protestantski intelektualec z močnimi voditeljskimi sposobnostmi. Foto: www.mediaspeed.net

Kristjani oziroma pretežno katoliki imajo v slovenski družbi še vedno marginalno mesto. Agresivni vdor slovenske katoliške cerkve v posvetno življenje in kasnejši neuspeh sta to marginalizacijo le okrepila.

Marginalna stranka desnice

 

Zgodovinski dosežki enesijevcev so razmeroma borni, posebej če upoštevamo zadnje tri državnozborske volitve, ko niso niti enkrat presegli psihološkega praga 60.000 glasov. Na letošnjih volitvah so sicer dodali poslanski sedež v primerjavi z letom 2011, a zgolj na račun nižje volilne udeležbe: volilna podpora je bila za približno 5.000 glasov manjša kot leta 2011.

 

 

Neugodna primerjava z “benchmark”-om (vatlom) na konservativni levici

 

Da so bili na letošnjih volitvah enesijevci enaki poraženci kot preostanek desnice, pokaže primerjava z vatlom na konservativni levici – desusovci. Kot kaže Slika 1, so na primer leta 2000 enesijevci dobili 93.247 glasov, desusovci pa le 55.634 glasov, kasneje pa so se desusovci okrepili (leta 2008 78.353 glasov), medtem ko so enesijevci leta 2008 doživeli fiasko odhoda iz parlamenta (vsega 35.775 glasov). Letos se je razlika med strankama povečala glede na leto 2011, saj so desusovci okrepili število volivcev kljub nizki volilni udeležbi za več kot 10.000 ter postali no. 2 slovenske konservativne levice.

 

 

Slika 1. Število volivcev, ki so glasovali za stranki NSi in DeSUS na slovenskih parlamentarnih volitvah v obdobju 2000-2014.  

 

 

Vrzeli enesijevcev

 

Ker v politiki prodajamo, ne da bi imeli proizvod, percepcija pomeni vse. In ravno percepcija enesijevcev odkriva tri pomembne vrzeli. Prva vrzel izhaja iz percepcije stranke nazadnjaštva kot branika slovenskega in tudi globalnega katolištva. Druga vrzel je percepcija stranke, ki zagovarja slovensko domobranstvo. In tretja vrzel je percepcija enesijevcev kot stranke vsega neintelektualnega ali vsaj ne dovolj intelektualnega, da bi lahko prevzeli vodenje pomembnih resorjev v vladi.

 

 

Vrzel prva: katolicizem

 

Pojem konservativne desnice je seveda tavtologija, a konservativnost sama po sebi v slovenskem političnem prostoru ni problematična, saj je vseprisotna tudi na levici. Asociacija z nazadnjaštvom je tista, ki volilnemu rezultatu jemlje in to je priznala tudi sama prvakinja enesijevcev, ko je potožila, da stranko vedno znova povezujejo z aferami v katoliški cerkvi, bodisi na slovenski ali globalni ravni. 

 

 

Rešitev prva: protestantizem

 

Nemška CDU je krščanska demokracija, torej stranka tako katolikov kot protestantov, ki so v Nemčiji v grobem razdeljeni med jugom in severom države. V Sloveniji ima protestantizem percepcijo progresivnosti. Celo več, v Sloveniji je protestantizem progresiven v svoji vsebini, v svojem bistvu, saj je ustvaril slovenski jezik in slovenski narod. Enesijevci bi morali tako v svoje vrste privabiti katerega izmed sicer redkih, a vidnih protestantov in ga/jo postaviti vsaj na mesto podpredsednika stranke.

 

 

Vrzel druga: “domobranstvo”

 

Slovenska družba je žal še vedno ujeta v državljansko vojno, ki se je pričela spomladi leta 1942 in čeravno ne maramo “vsegliharstva”, pa so pri zagovarjanju svojih resnic enako vigilantni tako “partizanski” kot “domobranski” simpatizerji. Zgodovina je večinoma podvržena narativi in zato pogosto nujno selektivna pri izbiri dejstev, a takšna delitev Sloveniji ne koristi, saj onemogoča osredotočenost družbe in trati njene resurse.  

 

 

Rešitev druga: detant

 

Enesijevci bi lahko podobno kot z gospodarskim programom pokazali konstruktivnost pri reševanju spora o interpretaciji dogodkov v obdobju 1941-1945, ki je po toliko letih v resnici akademsko vprašanje. Morda bi imelo smisel sklicati simbolno ali pa čisto pravo mirovno konferenco – odvisno od radikalnosti vpletenih strank – in s tem dokončno zaključiti poglavje slovenske državljanske vojne.

 

 

Vrzel tretja: neintelektualizem

 

Kristjani oziroma pretežno katoliki imajo v slovenski družbi še vedno marginalno mesto. Agresivni vdor slovenske katoliške cerkve v posvetno življenje in kasnejši neuspeh sta to marginalizacijo le okrepila. Zanimivo, da imajo v Sloveniji tako imenovani intelektualci na konservativni levici IQ takoj povišan za 10 točk, ko se pojavijo v medijih, medtem ko je ravno obratno na desnici. Tudi na nedavnih pogajanjih enesijevcev z esemcejevci, so menda slednji privzeli pozicijo über-intelektualcev, ki se morajo zgolj zaradi političnega oportunizma ukvarjati z intelektualnim “šodrom”.

 

 

Rešitev tretja: protestantski intelektualec 

 

Tretjo, morda celo najbolj kritično vrzel lahko pri enesijevcih zapolni protestantski intelektualec z močnimi voditeljskimi sposobnostmi. Odličen dokaz, da sta v politiki vera in intelektualizem združljiva, je naravoslovno izobražena nemška kanclerka, ki je po intelektualni moči morda ne presega nihče izmed svetovnih voditeljev.

 

 

Zaključek

 

Enesijevci imajo kot krščanska demokracija potencial, ki ga bodo lahko dosegli s prevetritvijo in razširitvijo miselnega okvira stranke. Vključitev protestantizma kot enega izmed temeljev krščanske demokracije bi zahtevala od stranke veliko mero strpnosti in potrpežljivosti, usmerjenih v ozaveščanje svoje baze volivcev. Enako velja za nujni detant pri reševanju “partizansko”-“domobranskega” spora. Kljub realni nevarnosti odtujitve dela svojega volilnega jedra, pa status quo alternativa marginalne katoliško demokratične stranke ni ravno privlačna, ne za stranko samo in ne za slovensko družbo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
9
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,528
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,121
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,562
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,462
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,950
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,830
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,351
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 800
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 694
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,114