Komentar

S protestantizmom do krščanske demokracije v Sloveniji?

Če sodimo po eni izmed nedeljskih javnomnenjskih raziskav, so enesijevci s svojim ambiciozno zastavljenim predvolilnim gospodarskim programom presegli “klerikalno-domobransko” percepcijo in zastavlja se vprašanje, ali lahko krščanska demokracija na slovenski politični sceni vzcveti. Ali če postavimo vprašanje natančneje: bi lahko krščanska demokracija dosegla močno dvomestno podporo slovenskega volilnega telesa in se etablirala kot slovenski odgovor na nemško CDU?

26.08.2014 00:40
Piše: Innocenti

Tretjo, morda celo najbolj kritično vrzel lahko pri enesijevcih zapolni protestantski intelektualec z močnimi voditeljskimi sposobnostmi. Foto: www.mediaspeed.net

Kristjani oziroma pretežno katoliki imajo v slovenski družbi še vedno marginalno mesto. Agresivni vdor slovenske katoliške cerkve v posvetno življenje in kasnejši neuspeh sta to marginalizacijo le okrepila.

Marginalna stranka desnice

 

Zgodovinski dosežki enesijevcev so razmeroma borni, posebej če upoštevamo zadnje tri državnozborske volitve, ko niso niti enkrat presegli psihološkega praga 60.000 glasov. Na letošnjih volitvah so sicer dodali poslanski sedež v primerjavi z letom 2011, a zgolj na račun nižje volilne udeležbe: volilna podpora je bila za približno 5.000 glasov manjša kot leta 2011.

 

 

Neugodna primerjava z “benchmark”-om (vatlom) na konservativni levici

 

Da so bili na letošnjih volitvah enesijevci enaki poraženci kot preostanek desnice, pokaže primerjava z vatlom na konservativni levici – desusovci. Kot kaže Slika 1, so na primer leta 2000 enesijevci dobili 93.247 glasov, desusovci pa le 55.634 glasov, kasneje pa so se desusovci okrepili (leta 2008 78.353 glasov), medtem ko so enesijevci leta 2008 doživeli fiasko odhoda iz parlamenta (vsega 35.775 glasov). Letos se je razlika med strankama povečala glede na leto 2011, saj so desusovci okrepili število volivcev kljub nizki volilni udeležbi za več kot 10.000 ter postali no. 2 slovenske konservativne levice.

 

 

Slika 1. Število volivcev, ki so glasovali za stranki NSi in DeSUS na slovenskih parlamentarnih volitvah v obdobju 2000-2014.  

 

 

Vrzeli enesijevcev

 

Ker v politiki prodajamo, ne da bi imeli proizvod, percepcija pomeni vse. In ravno percepcija enesijevcev odkriva tri pomembne vrzeli. Prva vrzel izhaja iz percepcije stranke nazadnjaštva kot branika slovenskega in tudi globalnega katolištva. Druga vrzel je percepcija stranke, ki zagovarja slovensko domobranstvo. In tretja vrzel je percepcija enesijevcev kot stranke vsega neintelektualnega ali vsaj ne dovolj intelektualnega, da bi lahko prevzeli vodenje pomembnih resorjev v vladi.

 

 

Vrzel prva: katolicizem

 

Pojem konservativne desnice je seveda tavtologija, a konservativnost sama po sebi v slovenskem političnem prostoru ni problematična, saj je vseprisotna tudi na levici. Asociacija z nazadnjaštvom je tista, ki volilnemu rezultatu jemlje in to je priznala tudi sama prvakinja enesijevcev, ko je potožila, da stranko vedno znova povezujejo z aferami v katoliški cerkvi, bodisi na slovenski ali globalni ravni. 

 

 

Rešitev prva: protestantizem

 

Nemška CDU je krščanska demokracija, torej stranka tako katolikov kot protestantov, ki so v Nemčiji v grobem razdeljeni med jugom in severom države. V Sloveniji ima protestantizem percepcijo progresivnosti. Celo več, v Sloveniji je protestantizem progresiven v svoji vsebini, v svojem bistvu, saj je ustvaril slovenski jezik in slovenski narod. Enesijevci bi morali tako v svoje vrste privabiti katerega izmed sicer redkih, a vidnih protestantov in ga/jo postaviti vsaj na mesto podpredsednika stranke.

 

 

Vrzel druga: “domobranstvo”

 

Slovenska družba je žal še vedno ujeta v državljansko vojno, ki se je pričela spomladi leta 1942 in čeravno ne maramo “vsegliharstva”, pa so pri zagovarjanju svojih resnic enako vigilantni tako “partizanski” kot “domobranski” simpatizerji. Zgodovina je večinoma podvržena narativi in zato pogosto nujno selektivna pri izbiri dejstev, a takšna delitev Sloveniji ne koristi, saj onemogoča osredotočenost družbe in trati njene resurse.  

 

 

Rešitev druga: detant

 

Enesijevci bi lahko podobno kot z gospodarskim programom pokazali konstruktivnost pri reševanju spora o interpretaciji dogodkov v obdobju 1941-1945, ki je po toliko letih v resnici akademsko vprašanje. Morda bi imelo smisel sklicati simbolno ali pa čisto pravo mirovno konferenco – odvisno od radikalnosti vpletenih strank – in s tem dokončno zaključiti poglavje slovenske državljanske vojne.

 

 

Vrzel tretja: neintelektualizem

 

Kristjani oziroma pretežno katoliki imajo v slovenski družbi še vedno marginalno mesto. Agresivni vdor slovenske katoliške cerkve v posvetno življenje in kasnejši neuspeh sta to marginalizacijo le okrepila. Zanimivo, da imajo v Sloveniji tako imenovani intelektualci na konservativni levici IQ takoj povišan za 10 točk, ko se pojavijo v medijih, medtem ko je ravno obratno na desnici. Tudi na nedavnih pogajanjih enesijevcev z esemcejevci, so menda slednji privzeli pozicijo über-intelektualcev, ki se morajo zgolj zaradi političnega oportunizma ukvarjati z intelektualnim “šodrom”.

 

 

Rešitev tretja: protestantski intelektualec 

 

Tretjo, morda celo najbolj kritično vrzel lahko pri enesijevcih zapolni protestantski intelektualec z močnimi voditeljskimi sposobnostmi. Odličen dokaz, da sta v politiki vera in intelektualizem združljiva, je naravoslovno izobražena nemška kanclerka, ki je po intelektualni moči morda ne presega nihče izmed svetovnih voditeljev.

 

 

Zaključek

 

Enesijevci imajo kot krščanska demokracija potencial, ki ga bodo lahko dosegli s prevetritvijo in razširitvijo miselnega okvira stranke. Vključitev protestantizma kot enega izmed temeljev krščanske demokracije bi zahtevala od stranke veliko mero strpnosti in potrpežljivosti, usmerjenih v ozaveščanje svoje baze volivcev. Enako velja za nujni detant pri reševanju “partizansko”-“domobranskega” spora. Kljub realni nevarnosti odtujitve dela svojega volilnega jedra, pa status quo alternativa marginalne katoliško demokratične stranke ni ravno privlačna, ne za stranko samo in ne za slovensko družbo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
12
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,475
02/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 1,836
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,818
04/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,623
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,468
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,179
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,674
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,282
09/
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
Bine Kordež
Ogledov: 1,066
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,367