Komentar

Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost

Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca v Furlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, pravzaprav slovenskega izvora – Višek. V času Avstro-Ogrske je bilo to obmejno mesto, nedaleč stran je namreč potekala meja z Italijo. Slovencev tod že dolgo ni bilo moč najti, izjemo predstavljata vojni in povojni čas, ko je bil to kraj njihovega trpljenja in negotovosti. V danes opuščeni vojašnici se je namreč od februarja do septembra leta 1943 nahajalo fašistično koncentracijsko taborišče.

16.11.2019 11:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Visco   Monigo   fašizem   II. svetovna vojna   taborišče   Slovenci   Italijani   železna zavesa   Iztok Mirošič   Tomaž Kunstelj

Fotografije: Božo Cerar

Slovenci si vsekakor moramo prizadevati, da se spomin na medvojne in povojne čase in takratno dogajanje v Viscu in Monigu ter drugih italijanskih krajih s podobno preteklostjo ohranja in pri tem spodbuja italijansko stran.

Razmišljal sem, ali naj o njem napišem stavek ali dva, saj na teh straneh obravnavamo pomembnejše teme, kot pa je sobotno potepanje. Ko vidite, sem na koncu menil, da gre za stvari vredne zapisa. S skupino rojakov iz Slovenije in zamejstva sem se odpravil v severno Italijo, konkretno v Visco (blizu Palmanove) in Monigo (del Trevisa), in še konkretneje, v tamkajšnji vojašnici, prvo zapuščeno, drugo še aktivno. Rojen sem po II. svetovni vojni in prihajam iz osrednje Slovenije. V ta del Italije sem se podal prvič. Za enega od omenjenih krajev in dogajanju pred 75. leti sem nekaj malega slišal, zato moja odločitev, da se pridružim skupini. V bistvu pa ju nisem poznal, niti njune preteklosti. Na koncu sem ugotovil, da gre za droben, pa vendar za nas Slovence in tudi Italijane pomemben del naše zgodovine. Zgodovine, na kateri se učimo za prihodnost.

 

Ali je dan obiska (v organizaciji Rafaelove družbe iz Ljubljane in Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta) sovpadel slučajno, ali pa je bil izbran namenoma, ne vem. Bil pa je vsekakor prikladen. Na pot smo se namreč podali 9. novembra, na dan obletnice padca Berlinskega zidu. O tem je bilo že veliko napisanega. Med drugim naj bi padec zidu simboliziral padec železne zavese in padec komunizma oziroma naj bi pomenil konec delitev v Evropi, ki sta jih prinesli II. svetovna vojna in takoj zatem hladna vojna. Pomenil naj bi končni razcvet demokracije, miru in sodelovanja na vsem kontinentu.

 

 

 

 

Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca v Furlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, pravzaprav slovenskega izvora – Višek. V času Avstro-Ogrske je bilo to obmejno mesto, nedaleč stran je namreč potekala meja z Italijo. Slovencev tod že dolgo ni bilo moč najti, izjemo predstavljata vojni in povojni čas, ko je bil to kraj njihovega trpljenja in negotovosti. V danes opuščeni vojašnici se je namreč od februarja do septembra leta 1943 nahajalo fašistično koncentracijsko taborišče, eno od mnogih. Širši javnosti sta znana predvsem Gonars in Rab. O obstoju taborišča z več kot tri tisoč Slovencev in Hrvatov priča spominska plošča iz leta 2009 na delu zidu nekdanje kapele. Petindvajset umrlih internirancev je pokopanih v Gonarsu. Zanimivo, da so taboriščniki izdajali svoj list pod imenom Višek.

 

Po koncu II. svetovne vojne so leta 1945 na tem mestu, med drugimi, našli začasno zatočišče tudi begunci iz Slovenije, ki so prišli preko Soče. Med njimi je bilo 650 (primorskih) domobrancev, 250 slovenskih (štajerskih) četnikov in okoli 300 civilistov z Goriškega, ki so se umaknili pred komunizmom. Večina jih je nato odšla v druge dele Italije in kasneje v prekomorske države. Nekaj pa jih je ostalo v Trstu in Gorici, se pravi v neposredni bližini železne zavese, ki je vrsto let ločila demokratični del Evrope od komunističnega.

 

Omenjena zgodovina vojašnice je bila vrsto let zamolčana in je bila razkrita šele pred leti s pomočjo krajevnega ljubiteljskega zgodovinarja, zamejskih Slovencev z Borisom Pahorjem na čelu in tudi občinskih oblasti. Pred omenjeno ploščo nas je pozdravila županja. Del zapuščene vojašnice oziroma taborišča je danes spomeniško zaščiten. Možno ga je obiskati dvakrat na leto, ob dnevu mrtvih (ko se polagajo venci) in za italijanski državni praznik, dan osvoboditve oziroma konca II. svetovne vojne.

 

Podobno je bilo v vojašnici v Monigu, kjer se je od julija leta 1942 do italijanske kapitulacije septembra 1943 nahajalo koncentracijsko taborišče za slovenske in hrvaške civiliste. Od približno 4000 jih je umrlo 200, od tega 53 otrok. Med majem in avgustom leta 1945 pa se je tu nahajalo prehodno taborišče za begunce iz vse Evrope. Med 20.000 begunci je bilo 1500 Slovencev. Največ, okrog 1200 domobrancev, so s prvima dvema transportoma iz avstrijske Koroške preko Vidma maja 1945  pripeljali Britanci. Kot je znano, so kasnejši transporti iz Koroške končali na moriščih v Kočevskem Rogu in na Teharjah. Slovenski begunci v Monigu so bili zelo dobro organizirani in zavedni. Zelo so bili aktivni na kulturnem, šolskem in verskem področju. Izkazali so se kot  zelo odgovorna in zaupanja vredna skupnost. O tem v svoji knjigi Slovenski Begunci v taboriščih v Italiji 1945-1949 podrobno piše Helena Jaklitsch.

 

 

 

 

Tudi tu je krajevna javnost začela odkrivati preteklost vojašnice šele pred leti, do takrat pa je bila izbrisana iz  kolektivnega spomina. Ob našem obisku pa je bila ob sodelovanju poveljnika vojašnice, župana Trevisa, predstavnika zgodovinskega inštituta Istresco, škofa in predstavnika zamejskih Slovencev ter Republike Slovenije in v prisotnosti meščanov odkrita štirijezična spominska plošča na zunanjem zidu vojašnice. Hvalevredno.

 

Slovenci si vsekakor moramo prizadevati, da se spomin na medvojne in povojne čase in takratno dogajanje v Viscu in Monigu ter drugih italijanskih krajih s podobno preteklostjo ohranja in pri tem spodbuja italijansko stran. Posebna zahvala mojima veleposlaniškima kolegoma Iztoku Mirošiču in Tomažu Kunstlju. Prvi je s svojim trmastim vztrajanjem dosegel polaganje venca pred spominsko ploščo v Viscu in krčenje grmovja okoli nje, drugi pa je sodeloval pri omenjenem odkritju spominske  plošče v Monigu. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
3
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.760
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.489
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.843
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.595
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.767
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.414
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.361
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.264
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.218
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.246