Nova orodja demokracije imenujem različne oblike in načine argumentiranja Aktivnih državljanov. To je tisti procent ali dva - morda v razvitih demokracijah še malenkost več - državljanov od celote v posamezni državi, ki poleg svojega rednega dela in poklicne dejavnosti, hočejo in so pripravljeni aktivno sodelovati pri soodločanju v zvezi z javnimi oziroma skupnimi zadevami. To so državljani, ki se udeležujejo določenih oblik in načinov argumentiranja, če ti seveda obstajajo. Nova pa imenujem ta demokracije orodja zato, ker slej ko prej povsod prevladujejo le stara orodja, po eni strani klasične volitve, po drugi pa splošni referendumi. Prevladuje ocena, da tudi protesti različnih oblik in intenzivnosti spadajo med stara demokratična orodja.

Nočem, da bi izpadlo, kako mi je hudo, ker mi ne uspeva nadaljevati z delom, idejami in poskusi z novimi orodji demokracije, ki sem jih dokaj uspešno počel v začetku devetdesetih, uspešno nadaljeval v času svojega pogodbenega delovanja kot svetovalec predsednika Državnega zbora (1996–2000) in malo manj uspešno nadaljeval še v prvem desetletju po letu 2000 pri nekaterih državnih institucijah. Nimam pa tudi najmanjše želje komurkoli razlagati in dopovedovati, zakaj verjamem, da so nova orodja demokracije nujno potrebna za razvoj in obstoj celotnega človeštva, in zakaj sploh to počnem, zakaj se s tem ukvarjam itd.

Dejstvo je, da je bilo zanimanje za nova orodja demokracije precej bolj prisotno in razvito po celem svetu ob koncu osemdesetih, še posebej pa v devetdesetih. Trend upadanja zanimanja za poskuse z novimi orodji demokracije je v zadnjih letih zaznati povsod po svetu. Za tem dejstvom seveda ni nikakršnih znanstvenih raziskav ali dokazov, vse je stvar mojega opazovanja, poskusov in sklepanja. In to pravzaprav z lahkoto zaznaš že na internetu, če temu slediš.

Zanimiv odgovor na naslovno vprašanje, pa zasledil v zadnjem času tudi v članku, katerega link je zapisal komentator z imenom boldy na moj zadnji komentar na portalu+  6. oktobra 2019 (vir):

"There are two clear and present dangers to liberty in America. One is known as the Left, and the other is known as the Right. They are dangerous because they seek to use government to mold society into a form they seek, rather than the form that liberty achieves if society is left on its own."

Priznam, da sem prvič slišal za ime Llewellyn H. Rockwell avtorico članka, pa tudi ne vem, kdo se skriva za imenom boldy, ki me je prijetno presenetil(a) s svojim linkom. Kar zapiše avtor(ica), da velja za ZDA, po mojem velja tudi za države Evropske unije, kjer se v zadnjem času skoraj povsod krepi polarizacija na leve in desne, da pa bi imeli državljani kakšno besedo, tega preprosto ni več. Državljanom več ali manj ostaja le odločanje na t.i. demokratičnih volitvah za desno ali levo politično elito. Temu spoznanju se pridružuje tudi ugotovitev, zakaj noben politični voditelj, ki stremi za uspehom na volitvah, še manj pa kdorkoli, ki je že uspel na volitvah, ne more in ne bo podprl, ali celo preizkusil kakšno idejo novega orodja demokracije. Odgovor na ta zakaj, je precej preprost: Ker je polarizacija levo desno vsesplošni svetovni trend. Omenjeni(a) boldy to poimenuje nevarnost za svobodo človeštva.

Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot kjerkoli, drugje ne zamerite, ker vas bom spet navedel kot enega glavnih vzrokov za omenjeno padanje zanimanja za nova orodja demokracije. Predvsem za načine in oblike argumentacije Aktivnih državljanov. Ker je anonimnost preprosto razširila pritlehnost, sovražni in žaljivi govor in zavrla resno argumentacijo. A istočasno ste pravi vi, kako paradoksalno, edino upanje, da se prelevite iz anonimnežev v Aktivne državljane. Še enkrat, ker očitno, so ste tisti edini državljani, ki jim ni vseeno. Ki ne prepuščate vsega tej deformirani igri posredniške demokracije, ki ji odgovarja polarizacija levo-desno.  Upanje pač zato, ker očitno želite participirati, povedati svoje mnenje, dati svojo podporo dobremu predlogu itd. Kar pa očitno ostalim državljanom - in teh je preko 90 % v katerikoli državi - preprosto ne diši.

Ne morem si kaj, da ne bi na koncu tega prispevka navrgel v razmislek nekaj misli svetovno priznanih mislecev, ki so tudi širše poznane, najti jih je v enciklopedijah in zgodovinskih učbeniki. Vse po vrsti stojijo na podobnih ugotovitvah, kot omenjena ameriška avtorica, katere link je posredoval anonimni boldy:

"Demokracija ni nekaj, v kar verjameš, ampak je nekaj, kar počneš. Sodeluješ. Če tega ni, se demokracija sesuje."

Abbie Hoffman

"Človek je prvič oskrunil svojo mladost, ko je prvič molčal, čeprav mu je srce ukazovalo naj govori; iz živalske sebičnosti se je rodila strahopetnost."

Ivan Cankar

"Svet ne bo ogrožen zaradi zlobnih ljudi, ampak zaradi tistih, ki zlobnim pustijo odločati"

Albert Einstein

"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."

Platon

Leva desna, leva desna, cesta kmalu bo pretesna - to smo pa prepevali v osnovni šoli.