Komentar

Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim

Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da komentiraš, največkrat spodbija komentatorjovo željo po spoznanju. Sam gradim apologetski odnos do umetniških vsebin. Prepričan sem, da to že veste, kakor tudi to, da umetnik ni izrazna roka v rokah absoluta. Ne pozabimo, da termin teorija, theoros pomeni - opazovati, horan pa - gledati. Izvorno je etimološki pomen besede theoria - obredna procesija v slavo in čast izbranega. V želji za spoznanjem. Proces in procesija!

16.11.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   eksperimentalna umetnost   Marko Brecelj   Tadej Droljc   Ars Electronica   estetika  

Foto: tadej-droljc.org

Estetika je najtemeljitejši odnos človeka do materije.

Tema komentarja je eksperimentalna poetika, njena vsebina pa razvojna umetnost. Eksperimentalna umetnost je za razliko od tradicionalne zasnovana iz organiziranih podatkov. Umetnik jih s pomočjo tehnološkega procesa vnese v umetniški postopek. Toda umetnina ni ne v eksperimentalnem, ne v tradicionalnem primeru večna vrednota. Eden meni najbližjih umetnikov prejšnjega stoletja Mangelos je zapisal: Ni večnih vrednot. Tudi v umetnosti ne. Teza o večni vrednosti umetniškega dela je predsodek. Preteklosti.___Ni osamljenega in izoliranega umetniškega dela in nikoli ni obstajalo.

 

V teh dneh sem z neskončnim užitkom opravil javna pogovora z dvema izjemnima umetnikoma. Bolj različna si nista mogla biti! Oba pogovora, katerih moderator sem bil, sta bila neposredno povezana z dogodkoma, ki se bosta šele zgodila v naslednjih tednih: to sta bila Marko Breclj in Tadej Droljc. Marko Brecelj - je genij poetskega! Senzacija zvočnosti in performativnosti! Njegovo umetnost imam namen komentirati v naslednjih tednih. Danes pa bom ponovno komentiral eksperimentalno prakso Tadeja Droljca. Malo več kot pred letom dni sem na portalu+ premišljeval njegovo izvrstno audiovizualno umetnino Singing Sand (Pojoči pesek), ki sem jo doživel v Deep Space na festivalu Ars Electronica. Na moje kategorično vprašanje: Tadej Droljc, ali ste eksperimentalni umetnik, sem dobil kategoričen odgovor: Da, sem!

 

V tem vmesnem času je Tadej Droljc doktoriral v Angliji. Istočasno pa vedno bolj postaja umetniška vrednota, ki se te dni intenzivno vpisuje v dogodkovnost evropskih umetnostnih središč. Pred tednom dni je bil v Stockholmu in Glasgowu. Naslenji teden bo manifestiral svojo eskapološko umetnost v Madridu. S svojim delom Tadej Droljc utrjuje eksperimentalno umetnost, izhajajočo iz pozitivističnih znanstveno-tehnoloških metod. Zavestno se omejuje na podatke, ki jih je mogoče preveriti in nadzorovano vektorsko usmerjati.

 

Ravno filozofski pozitivizem XIX. stoletja je bil tisti, ki je zavračal metafizična in zagovarjal znanstevna izhodišča. Pozitivizem je močno vplival na to, da danes umetnost obravnavamo podobno kot znanost, da jo analiziramo podobno kot naravoslovne ali humanistične znanosti. Umetnik nasploh si je že v prejšnjem stoletju v svojih izoliranih prostorih eksperimenta določil svoje pristojnosti. Vključeval jih je v resničnost, danes jih vključuje v medijsko resničnost. Pristojnosti pa so se razvile v umetnine in polagoma tudi v umetniške teorije. Eksperimentalne umetnine so postopoma postajale izhodišče za razumevanje XX. in XXI. stoletja. 

 

S tem, ko bom ponovno vstopil v svet umetnosti Tadeja Droljca, vam želim predstaviti estetiko prve petine XXI. stoletja. Seveda je to poizkus brez upa na zmago. Rad bi ozvočil notranjost njegove umetnosti preden jo bo performiral pred ljubljanskim avditorijem. Umetniški dogodek Žarkolom, je zvrst avdiovizualne eskapologije, ki se bo zgodila meseca decembra v Katedrali Kina Šiška.

 

 

Aksiom št. I.

 

Umetnost je nenehna aktivnost. Na noben način ni povezana s preživetjem in razmnoževanjem, ima pa veliko skupnega z znanostjo. Umetnik je raziskovalec mnogoterih umetniških možnosti, ki proizvajajo različne estetske značilnosti. Estetika je najtemeljitejši odnos človeka do materije. Iz tega odnosa se je izoblikovala zgodovina nasploh, ne le zgodovina umetnosti. V preteklosti so ideje dobe retroaktivno oblikovale esteske stile, danes pa v veliki meri oblikujejo bodočnost. V tem trenutku Apple, podobno kot Tadej Droljc, oblikuje objektnost, ki bo postala večinska resničnost šele čez pet do deset let. Oboji tako Apple kot Tadej Droljc živijo v tem hipu v bodočnosti.

 

Eksperimentalna umetnost ima svoje skrivno ime - funkcionalna umetnost. Pogledati moramo v njene notranje funkcije, ki jih umetnik upravlja in nadzoruje, ko v prostor vnaša podatke, ki jih izolirano preračunava. Ne več, ne manj. Mangelos pravi, da se na ta način ukinja metafizičana kategorija v umetnosti. Seveda to ne pomeni, da funkcionalna umetnost ukinja imaginarno dimenzijo umetnosti oziroma idejo slike. Tehnologija izoblikuje močno željo, mogoče celo nujo po eksperimentiranju z novimi materiali in metodami v omejenem prostoru laboratorija (LAB), v umetniških eksperimentalnih prostorih. Eksperimentalni postopek uvaja racionalni nadzor nad umetnino. Umetnik postane raziskovalec možnosti in operater procesa na poplnoma drugačen način kot to počne tradicionalni umetnik.

 

Eshatologija. Eskapologija in iluzija konca. To, da Tadej Droljc proizvaja svojo avdiovizualno umetnost s pomočjo granularnosti in laserskih lomov je le historična značilnost v resnici pa vstopa v univerzalno umetnost.

 

 

Aksiom št.2:

 

Umetnost izhaja iz časa in je zato v času (umetnost časa), ali pa gre skozi čas in zato deluje iz pozicij univerzalnega, kozmičnega časa (univerzalna umetnost). Tadej Droljc pripada slednji. Uprizarja smiselne slapove znanja univerzalne umetnosti.

 

 

Aksiom št.3:

 

Umetnost je obvladovanje pomenov. Tadej Droljc je izvrsten programer softverjev. V novem razmerju med strojno in analogno umetnostjo je računalnik inštrument, ki je poplnoma drugačen, kot so tardicionalni inštrumenti. Že pol stoletja spreminja človekov način mišljenja o umetnosti. Tako danes tradicionalno umetnost vidimo kot del evolucijskega razvoja. Njena osrednja naloga je bila izražanje emotivne ravni bivanja.

 

Pri strojni umetnosti Tadeja Droljca je pomembna ponavljajoča strojna vzorčnost, ki je kot takšna omejujoče zavezujoča. Proizvaja občutek prisile. Toda v ključnem trenutku nam iz matematično ponavljajoče vzorčne pokrajine omogoči nepojmljivo softversko razširitev, ki je dramaturško primerljiva s pobegom iz najbolj nesvobodne situacije v polje svobodoe. Čutno nam razširi svet in vzpostavi čuječnost. Polnoumnost (Fran te besede ne zazna). Ta dramaturški obrat Tadej Droljc opiše z besedo - eskapologija. Analogija je logika pobega iz zapora na svobodo. To ni odrešitev s pomočjo moralnosti temveč s pomočjo tehnološkega in estetskega znanja. Velika nevarnost pa je, da eskapologije ne zamenjate z besedo eskapizem.

 

In za konec napoved: v svojem avdiovizulanem dogodku Žarkolom, katere premiera bo 10. decembra v Kinu Šiška, bo usmerjal laserske žarke v izbran material. Pri tem bo nastopila interakcija svetlobe z materialom. Pri določenih materialih, kot je npr. steklo, pride do sipanja žarkov, pride do njihove razpršitve. Pred nami se bodo oblikovale kozmične razsežnosti. Svetloba bo dobila obliko. S tehno umetniškimi postopki nam bo Tadej Droljc zgradil univerzum abstraktum. Tako bo! Droljčeva funkcionalna umetnost ne izvaja zgolj umetniške revolucije temveč tudi tehno revolucijo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
4
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,525
02/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,742
03/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,362
04/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,166
05/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,461
06/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,217
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,116
08/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 913
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,216
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,156