Komentar

Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim

Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da komentiraš, največkrat spodbija komentatorjovo željo po spoznanju. Sam gradim apologetski odnos do umetniških vsebin. Prepričan sem, da to že veste, kakor tudi to, da umetnik ni izrazna roka v rokah absoluta. Ne pozabimo, da termin teorija, theoros pomeni - opazovati, horan pa - gledati. Izvorno je etimološki pomen besede theoria - obredna procesija v slavo in čast izbranega. V želji za spoznanjem. Proces in procesija!

16.11.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   eksperimentalna umetnost   Marko Brecelj   Tadej Droljc   Ars Electronica   estetika  

Foto: tadej-droljc.org

Estetika je najtemeljitejši odnos človeka do materije.

Tema komentarja je eksperimentalna poetika, njena vsebina pa razvojna umetnost. Eksperimentalna umetnost je za razliko od tradicionalne zasnovana iz organiziranih podatkov. Umetnik jih s pomočjo tehnološkega procesa vnese v umetniški postopek. Toda umetnina ni ne v eksperimentalnem, ne v tradicionalnem primeru večna vrednota. Eden meni najbližjih umetnikov prejšnjega stoletja Mangelos je zapisal: Ni večnih vrednot. Tudi v umetnosti ne. Teza o večni vrednosti umetniškega dela je predsodek. Preteklosti.___Ni osamljenega in izoliranega umetniškega dela in nikoli ni obstajalo.

 

V teh dneh sem z neskončnim užitkom opravil javna pogovora z dvema izjemnima umetnikoma. Bolj različna si nista mogla biti! Oba pogovora, katerih moderator sem bil, sta bila neposredno povezana z dogodkoma, ki se bosta šele zgodila v naslednjih tednih: to sta bila Marko Breclj in Tadej Droljc. Marko Brecelj - je genij poetskega! Senzacija zvočnosti in performativnosti! Njegovo umetnost imam namen komentirati v naslednjih tednih. Danes pa bom ponovno komentiral eksperimentalno prakso Tadeja Droljca. Malo več kot pred letom dni sem na portalu+ premišljeval njegovo izvrstno audiovizualno umetnino Singing Sand (Pojoči pesek), ki sem jo doživel v Deep Space na festivalu Ars Electronica. Na moje kategorično vprašanje: Tadej Droljc, ali ste eksperimentalni umetnik, sem dobil kategoričen odgovor: Da, sem!

 

V tem vmesnem času je Tadej Droljc doktoriral v Angliji. Istočasno pa vedno bolj postaja umetniška vrednota, ki se te dni intenzivno vpisuje v dogodkovnost evropskih umetnostnih središč. Pred tednom dni je bil v Stockholmu in Glasgowu. Naslenji teden bo manifestiral svojo eskapološko umetnost v Madridu. S svojim delom Tadej Droljc utrjuje eksperimentalno umetnost, izhajajočo iz pozitivističnih znanstveno-tehnoloških metod. Zavestno se omejuje na podatke, ki jih je mogoče preveriti in nadzorovano vektorsko usmerjati.

 

Ravno filozofski pozitivizem XIX. stoletja je bil tisti, ki je zavračal metafizična in zagovarjal znanstevna izhodišča. Pozitivizem je močno vplival na to, da danes umetnost obravnavamo podobno kot znanost, da jo analiziramo podobno kot naravoslovne ali humanistične znanosti. Umetnik nasploh si je že v prejšnjem stoletju v svojih izoliranih prostorih eksperimenta določil svoje pristojnosti. Vključeval jih je v resničnost, danes jih vključuje v medijsko resničnost. Pristojnosti pa so se razvile v umetnine in polagoma tudi v umetniške teorije. Eksperimentalne umetnine so postopoma postajale izhodišče za razumevanje XX. in XXI. stoletja. 

 

S tem, ko bom ponovno vstopil v svet umetnosti Tadeja Droljca, vam želim predstaviti estetiko prve petine XXI. stoletja. Seveda je to poizkus brez upa na zmago. Rad bi ozvočil notranjost njegove umetnosti preden jo bo performiral pred ljubljanskim avditorijem. Umetniški dogodek Žarkolom, je zvrst avdiovizualne eskapologije, ki se bo zgodila meseca decembra v Katedrali Kina Šiška.

 

 

Aksiom št. I.

 

Umetnost je nenehna aktivnost. Na noben način ni povezana s preživetjem in razmnoževanjem, ima pa veliko skupnega z znanostjo. Umetnik je raziskovalec mnogoterih umetniških možnosti, ki proizvajajo različne estetske značilnosti. Estetika je najtemeljitejši odnos človeka do materije. Iz tega odnosa se je izoblikovala zgodovina nasploh, ne le zgodovina umetnosti. V preteklosti so ideje dobe retroaktivno oblikovale esteske stile, danes pa v veliki meri oblikujejo bodočnost. V tem trenutku Apple, podobno kot Tadej Droljc, oblikuje objektnost, ki bo postala večinska resničnost šele čez pet do deset let. Oboji tako Apple kot Tadej Droljc živijo v tem hipu v bodočnosti.

 

Eksperimentalna umetnost ima svoje skrivno ime - funkcionalna umetnost. Pogledati moramo v njene notranje funkcije, ki jih umetnik upravlja in nadzoruje, ko v prostor vnaša podatke, ki jih izolirano preračunava. Ne več, ne manj. Mangelos pravi, da se na ta način ukinja metafizičana kategorija v umetnosti. Seveda to ne pomeni, da funkcionalna umetnost ukinja imaginarno dimenzijo umetnosti oziroma idejo slike. Tehnologija izoblikuje močno željo, mogoče celo nujo po eksperimentiranju z novimi materiali in metodami v omejenem prostoru laboratorija (LAB), v umetniških eksperimentalnih prostorih. Eksperimentalni postopek uvaja racionalni nadzor nad umetnino. Umetnik postane raziskovalec možnosti in operater procesa na poplnoma drugačen način kot to počne tradicionalni umetnik.

 

Eshatologija. Eskapologija in iluzija konca. To, da Tadej Droljc proizvaja svojo avdiovizualno umetnost s pomočjo granularnosti in laserskih lomov je le historična značilnost v resnici pa vstopa v univerzalno umetnost.

 

 

Aksiom št.2:

 

Umetnost izhaja iz časa in je zato v času (umetnost časa), ali pa gre skozi čas in zato deluje iz pozicij univerzalnega, kozmičnega časa (univerzalna umetnost). Tadej Droljc pripada slednji. Uprizarja smiselne slapove znanja univerzalne umetnosti.

 

 

Aksiom št.3:

 

Umetnost je obvladovanje pomenov. Tadej Droljc je izvrsten programer softverjev. V novem razmerju med strojno in analogno umetnostjo je računalnik inštrument, ki je poplnoma drugačen, kot so tardicionalni inštrumenti. Že pol stoletja spreminja človekov način mišljenja o umetnosti. Tako danes tradicionalno umetnost vidimo kot del evolucijskega razvoja. Njena osrednja naloga je bila izražanje emotivne ravni bivanja.

 

Pri strojni umetnosti Tadeja Droljca je pomembna ponavljajoča strojna vzorčnost, ki je kot takšna omejujoče zavezujoča. Proizvaja občutek prisile. Toda v ključnem trenutku nam iz matematično ponavljajoče vzorčne pokrajine omogoči nepojmljivo softversko razširitev, ki je dramaturško primerljiva s pobegom iz najbolj nesvobodne situacije v polje svobodoe. Čutno nam razširi svet in vzpostavi čuječnost. Polnoumnost (Fran te besede ne zazna). Ta dramaturški obrat Tadej Droljc opiše z besedo - eskapologija. Analogija je logika pobega iz zapora na svobodo. To ni odrešitev s pomočjo moralnosti temveč s pomočjo tehnološkega in estetskega znanja. Velika nevarnost pa je, da eskapologije ne zamenjate z besedo eskapizem.

 

In za konec napoved: v svojem avdiovizulanem dogodku Žarkolom, katere premiera bo 10. decembra v Kinu Šiška, bo usmerjal laserske žarke v izbran material. Pri tem bo nastopila interakcija svetlobe z materialom. Pri določenih materialih, kot je npr. steklo, pride do sipanja žarkov, pride do njihove razpršitve. Pred nami se bodo oblikovale kozmične razsežnosti. Svetloba bo dobila obliko. S tehno umetniškimi postopki nam bo Tadej Droljc zgradil univerzum abstraktum. Tako bo! Droljčeva funkcionalna umetnost ne izvaja zgolj umetniške revolucije temveč tudi tehno revolucijo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.064
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 975
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579