Tema komentarja je eksperimentalna poetika, njena vsebina pa razvojna umetnost. Eksperimentalna umetnost je za razliko od tradicionalne zasnovana iz organiziranih podatkov. Umetnik jih s pomočjo tehnološkega procesa vnese v umetniški postopek. Toda umetnina ni ne v eksperimentalnem, ne v tradicionalnem primeru večna vrednota. Eden meni najbližjih umetnikov prejšnjega stoletja Mangelos je zapisal: Ni večnih vrednot. Tudi v umetnosti ne. Teza o večni vrednosti umetniškega dela je predsodek. Preteklosti.___Ni osamljenega in izoliranega umetniškega dela in nikoli ni obstajalo.

V teh dneh sem z neskončnim užitkom opravil javna pogovora z dvema izjemnima umetnikoma. Bolj različna si nista mogla biti! Oba pogovora, katerih moderator sem bil, sta bila neposredno povezana z dogodkoma, ki se bosta šele zgodila v naslednjih tednih: to sta bila Marko Breclj in Tadej Droljc. Marko Brecelj - je genij poetskega! Senzacija zvočnosti in performativnosti! Njegovo umetnost imam namen komentirati v naslednjih tednih. Danes pa bom ponovno komentiral eksperimentalno prakso Tadeja Droljca. Malo več kot pred letom dni sem na portalu+ premišljeval njegovo izvrstno audiovizualno umetnino Singing Sand (Pojoči pesek), ki sem jo doživel v Deep Space na festivalu Ars Electronica. Na moje kategorično vprašanje: Tadej Droljc, ali ste eksperimentalni umetnik, sem dobil kategoričen odgovor: Da, sem!

V tem vmesnem času je Tadej Droljc doktoriral v Angliji. Istočasno pa vedno bolj postaja umetniška vrednota, ki se te dni intenzivno vpisuje v dogodkovnost evropskih umetnostnih središč. Pred tednom dni je bil v Stockholmu in Glasgowu. Naslenji teden bo manifestiral svojo eskapološko umetnost v Madridu. S svojim delom Tadej Droljc utrjuje eksperimentalno umetnost, izhajajočo iz pozitivističnih znanstveno-tehnoloških metod. Zavestno se omejuje na podatke, ki jih je mogoče preveriti in nadzorovano vektorsko usmerjati.

Ravno filozofski pozitivizem XIX. stoletja je bil tisti, ki je zavračal metafizična in zagovarjal znanstevna izhodišča. Pozitivizem je močno vplival na to, da danes umetnost obravnavamo podobno kot znanost, da jo analiziramo podobno kot naravoslovne ali humanistične znanosti. Umetnik nasploh si je že v prejšnjem stoletju v svojih izoliranih prostorih eksperimenta določil svoje pristojnosti. Vključeval jih je v resničnost, danes jih vključuje v medijsko resničnost. Pristojnosti pa so se razvile v umetnine in polagoma tudi v umetniške teorije. Eksperimentalne umetnine so postopoma postajale izhodišče za razumevanje XX. in XXI. stoletja. 

S tem, ko bom ponovno vstopil v svet umetnosti Tadeja Droljca, vam želim predstaviti estetiko prve petine XXI. stoletja. Seveda je to poizkus brez upa na zmago. Rad bi ozvočil notranjost njegove umetnosti preden jo bo performiral pred ljubljanskim avditorijem. Umetniški dogodek Žarkolom, je zvrst avdiovizualne eskapologije, ki se bo zgodila meseca decembra v Katedrali Kina Šiška.

Aksiom št. I.

Umetnost je nenehna aktivnost. Na noben način ni povezana s preživetjem in razmnoževanjem, ima pa veliko skupnega z znanostjo. Umetnik je raziskovalec mnogoterih umetniških možnosti, ki proizvajajo različne estetske značilnosti. Estetika je najtemeljitejši odnos človeka do materije. Iz tega odnosa se je izoblikovala zgodovina nasploh, ne le zgodovina umetnosti. V preteklosti so ideje dobe retroaktivno oblikovale esteske stile, danes pa v veliki meri oblikujejo bodočnost. V tem trenutku Apple, podobno kot Tadej Droljc, oblikuje objektnost, ki bo postala večinska resničnost šele čez pet do deset let. Oboji tako Apple kot Tadej Droljc živijo v tem hipu v bodočnosti.

Eksperimentalna umetnost ima svoje skrivno ime - funkcionalna umetnost. Pogledati moramo v njene notranje funkcije, ki jih umetnik upravlja in nadzoruje, ko v prostor vnaša podatke, ki jih izolirano preračunava. Ne več, ne manj. Mangelos pravi, da se na ta način ukinja metafizičana kategorija v umetnosti. Seveda to ne pomeni, da funkcionalna umetnost ukinja imaginarno dimenzijo umetnosti oziroma idejo slike. Tehnologija izoblikuje močno željo, mogoče celo nujo po eksperimentiranju z novimi materiali in metodami v omejenem prostoru laboratorija (LAB), v umetniških eksperimentalnih prostorih. Eksperimentalni postopek uvaja racionalni nadzor nad umetnino. Umetnik postane raziskovalec možnosti in operater procesa na poplnoma drugačen način kot to počne tradicionalni umetnik.

Eshatologija. Eskapologija in iluzija konca. To, da Tadej Droljc proizvaja svojo avdiovizualno umetnost s pomočjo granularnosti in laserskih lomov je le historična značilnost v resnici pa vstopa v univerzalno umetnost.

Aksiom št.2:

Umetnost izhaja iz časa in je zato v času (umetnost časa), ali pa gre skozi čas in zato deluje iz pozicij univerzalnega, kozmičnega časa (univerzalna umetnost). Tadej Droljc pripada slednji. Uprizarja smiselne slapove znanja univerzalne umetnosti.

Aksiom št.3:

Umetnost je obvladovanje pomenov. Tadej Droljc je izvrsten programer softverjev. V novem razmerju med strojno in analogno umetnostjo je računalnik inštrument, ki je poplnoma drugačen, kot so tardicionalni inštrumenti. Že pol stoletja spreminja človekov način mišljenja o umetnosti. Tako danes tradicionalno umetnost vidimo kot del evolucijskega razvoja. Njena osrednja naloga je bila izražanje emotivne ravni bivanja.

Pri strojni umetnosti Tadeja Droljca je pomembna ponavljajoča strojna vzorčnost, ki je kot takšna omejujoče zavezujoča. Proizvaja občutek prisile. Toda v ključnem trenutku nam iz matematično ponavljajoče vzorčne pokrajine omogoči nepojmljivo softversko razširitev, ki je dramaturško primerljiva s pobegom iz najbolj nesvobodne situacije v polje svobodoe. Čutno nam razširi svet in vzpostavi čuječnost. Polnoumnost (Fran te besede ne zazna). Ta dramaturški obrat Tadej Droljc opiše z besedo - eskapologija. Analogija je logika pobega iz zapora na svobodo. To ni odrešitev s pomočjo moralnosti temveč s pomočjo tehnološkega in estetskega znanja. Velika nevarnost pa je, da eskapologije ne zamenjate z besedo eskapizem.

In za konec napoved: v svojem avdiovizulanem dogodku Žarkolom, katere premiera bo 10. decembra v Kinu Šiška, bo usmerjal laserske žarke v izbran material. Pri tem bo nastopila interakcija svetlobe z materialom. Pri določenih materialih, kot je npr. steklo, pride do sipanja žarkov, pride do njihove razpršitve. Pred nami se bodo oblikovale kozmične razsežnosti. Svetloba bo dobila obliko. S tehno umetniškimi postopki nam bo Tadej Droljc zgradil univerzum abstraktum. Tako bo! Droljčeva funkcionalna umetnost ne izvaja zgolj umetniške revolucije temveč tudi tehno revolucijo.