Komentar

Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim

Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da komentiraš, največkrat spodbija komentatorjovo željo po spoznanju. Sam gradim apologetski odnos do umetniških vsebin. Prepričan sem, da to že veste, kakor tudi to, da umetnik ni izrazna roka v rokah absoluta. Ne pozabimo, da termin teorija, theoros pomeni - opazovati, horan pa - gledati. Izvorno je etimološki pomen besede theoria - obredna procesija v slavo in čast izbranega. V želji za spoznanjem. Proces in procesija!

16.11.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   eksperimentalna umetnost   Marko Brecelj   Tadej Droljc   Ars Electronica   estetika  

Foto: tadej-droljc.org

Estetika je najtemeljitejši odnos človeka do materije.

Tema komentarja je eksperimentalna poetika, njena vsebina pa razvojna umetnost. Eksperimentalna umetnost je za razliko od tradicionalne zasnovana iz organiziranih podatkov. Umetnik jih s pomočjo tehnološkega procesa vnese v umetniški postopek. Toda umetnina ni ne v eksperimentalnem, ne v tradicionalnem primeru večna vrednota. Eden meni najbližjih umetnikov prejšnjega stoletja Mangelos je zapisal: Ni večnih vrednot. Tudi v umetnosti ne. Teza o večni vrednosti umetniškega dela je predsodek. Preteklosti.___Ni osamljenega in izoliranega umetniškega dela in nikoli ni obstajalo.

 

V teh dneh sem z neskončnim užitkom opravil javna pogovora z dvema izjemnima umetnikoma. Bolj različna si nista mogla biti! Oba pogovora, katerih moderator sem bil, sta bila neposredno povezana z dogodkoma, ki se bosta šele zgodila v naslednjih tednih: to sta bila Marko Breclj in Tadej Droljc. Marko Brecelj - je genij poetskega! Senzacija zvočnosti in performativnosti! Njegovo umetnost imam namen komentirati v naslednjih tednih. Danes pa bom ponovno komentiral eksperimentalno prakso Tadeja Droljca. Malo več kot pred letom dni sem na portalu+ premišljeval njegovo izvrstno audiovizualno umetnino Singing Sand (Pojoči pesek), ki sem jo doživel v Deep Space na festivalu Ars Electronica. Na moje kategorično vprašanje: Tadej Droljc, ali ste eksperimentalni umetnik, sem dobil kategoričen odgovor: Da, sem!

 

V tem vmesnem času je Tadej Droljc doktoriral v Angliji. Istočasno pa vedno bolj postaja umetniška vrednota, ki se te dni intenzivno vpisuje v dogodkovnost evropskih umetnostnih središč. Pred tednom dni je bil v Stockholmu in Glasgowu. Naslenji teden bo manifestiral svojo eskapološko umetnost v Madridu. S svojim delom Tadej Droljc utrjuje eksperimentalno umetnost, izhajajočo iz pozitivističnih znanstveno-tehnoloških metod. Zavestno se omejuje na podatke, ki jih je mogoče preveriti in nadzorovano vektorsko usmerjati.

 

Ravno filozofski pozitivizem XIX. stoletja je bil tisti, ki je zavračal metafizična in zagovarjal znanstevna izhodišča. Pozitivizem je močno vplival na to, da danes umetnost obravnavamo podobno kot znanost, da jo analiziramo podobno kot naravoslovne ali humanistične znanosti. Umetnik nasploh si je že v prejšnjem stoletju v svojih izoliranih prostorih eksperimenta določil svoje pristojnosti. Vključeval jih je v resničnost, danes jih vključuje v medijsko resničnost. Pristojnosti pa so se razvile v umetnine in polagoma tudi v umetniške teorije. Eksperimentalne umetnine so postopoma postajale izhodišče za razumevanje XX. in XXI. stoletja. 

 

S tem, ko bom ponovno vstopil v svet umetnosti Tadeja Droljca, vam želim predstaviti estetiko prve petine XXI. stoletja. Seveda je to poizkus brez upa na zmago. Rad bi ozvočil notranjost njegove umetnosti preden jo bo performiral pred ljubljanskim avditorijem. Umetniški dogodek Žarkolom, je zvrst avdiovizualne eskapologije, ki se bo zgodila meseca decembra v Katedrali Kina Šiška.

 

 

Aksiom št. I.

 

Umetnost je nenehna aktivnost. Na noben način ni povezana s preživetjem in razmnoževanjem, ima pa veliko skupnega z znanostjo. Umetnik je raziskovalec mnogoterih umetniških možnosti, ki proizvajajo različne estetske značilnosti. Estetika je najtemeljitejši odnos človeka do materije. Iz tega odnosa se je izoblikovala zgodovina nasploh, ne le zgodovina umetnosti. V preteklosti so ideje dobe retroaktivno oblikovale esteske stile, danes pa v veliki meri oblikujejo bodočnost. V tem trenutku Apple, podobno kot Tadej Droljc, oblikuje objektnost, ki bo postala večinska resničnost šele čez pet do deset let. Oboji tako Apple kot Tadej Droljc živijo v tem hipu v bodočnosti.

 

Eksperimentalna umetnost ima svoje skrivno ime - funkcionalna umetnost. Pogledati moramo v njene notranje funkcije, ki jih umetnik upravlja in nadzoruje, ko v prostor vnaša podatke, ki jih izolirano preračunava. Ne več, ne manj. Mangelos pravi, da se na ta način ukinja metafizičana kategorija v umetnosti. Seveda to ne pomeni, da funkcionalna umetnost ukinja imaginarno dimenzijo umetnosti oziroma idejo slike. Tehnologija izoblikuje močno željo, mogoče celo nujo po eksperimentiranju z novimi materiali in metodami v omejenem prostoru laboratorija (LAB), v umetniških eksperimentalnih prostorih. Eksperimentalni postopek uvaja racionalni nadzor nad umetnino. Umetnik postane raziskovalec možnosti in operater procesa na poplnoma drugačen način kot to počne tradicionalni umetnik.

 

Eshatologija. Eskapologija in iluzija konca. To, da Tadej Droljc proizvaja svojo avdiovizualno umetnost s pomočjo granularnosti in laserskih lomov je le historična značilnost v resnici pa vstopa v univerzalno umetnost.

 

 

Aksiom št.2:

 

Umetnost izhaja iz časa in je zato v času (umetnost časa), ali pa gre skozi čas in zato deluje iz pozicij univerzalnega, kozmičnega časa (univerzalna umetnost). Tadej Droljc pripada slednji. Uprizarja smiselne slapove znanja univerzalne umetnosti.

 

 

Aksiom št.3:

 

Umetnost je obvladovanje pomenov. Tadej Droljc je izvrsten programer softverjev. V novem razmerju med strojno in analogno umetnostjo je računalnik inštrument, ki je poplnoma drugačen, kot so tardicionalni inštrumenti. Že pol stoletja spreminja človekov način mišljenja o umetnosti. Tako danes tradicionalno umetnost vidimo kot del evolucijskega razvoja. Njena osrednja naloga je bila izražanje emotivne ravni bivanja.

 

Pri strojni umetnosti Tadeja Droljca je pomembna ponavljajoča strojna vzorčnost, ki je kot takšna omejujoče zavezujoča. Proizvaja občutek prisile. Toda v ključnem trenutku nam iz matematično ponavljajoče vzorčne pokrajine omogoči nepojmljivo softversko razširitev, ki je dramaturško primerljiva s pobegom iz najbolj nesvobodne situacije v polje svobodoe. Čutno nam razširi svet in vzpostavi čuječnost. Polnoumnost (Fran te besede ne zazna). Ta dramaturški obrat Tadej Droljc opiše z besedo - eskapologija. Analogija je logika pobega iz zapora na svobodo. To ni odrešitev s pomočjo moralnosti temveč s pomočjo tehnološkega in estetskega znanja. Velika nevarnost pa je, da eskapologije ne zamenjate z besedo eskapizem.

 

In za konec napoved: v svojem avdiovizulanem dogodku Žarkolom, katere premiera bo 10. decembra v Kinu Šiška, bo usmerjal laserske žarke v izbran material. Pri tem bo nastopila interakcija svetlobe z materialom. Pri določenih materialih, kot je npr. steklo, pride do sipanja žarkov, pride do njihove razpršitve. Pred nami se bodo oblikovale kozmične razsežnosti. Svetloba bo dobila obliko. S tehno umetniškimi postopki nam bo Tadej Droljc zgradil univerzum abstraktum. Tako bo! Droljčeva funkcionalna umetnost ne izvaja zgolj umetniške revolucije temveč tudi tehno revolucijo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
14
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
4
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,559
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,913
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,969
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,203
05/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,651
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,723
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,388
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,360
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,145
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,033