Komentar

Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji

Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi čez, na desno in skrajno levo. Volitve, redne ali predčasne, bodo od strank, ki se nadejajo novih let na položajih, namreč terjale nove formule za uspeh. Teh, ki jih vidimo sedaj, odločilna večina ne bo (več) kupila. Prav tako bo nekega dne treba dobiti odgovor na to, ali so stranke že dozorele za medstrankarske povezave, katerih osrednje lepilo ne bo več Janez Janša, pač pa enkrat za spremembo dobrobit države. 

18.11.2019 20:00
Piše: Anuša Gaši
Ključne besede:   stranke   kongresi   SMC   Zdravko Počivalšek   Miro Cerar   SD   Matjaž Han   LMŠ   Marjan Šarec   SAB   DeSUS   Karl Erjavec   Alenka Bratušek   Aleksandra Pivec

Po supervolilnem obdobju (predsedniške, parlamentarne, lokalne in evropske volitve ter dvakratni referendum o drugem tiru za povrh) so na vrsti interna strankarska preštevanja.

Po supervolilnem obdobju (predsedniške, parlamentarne, lokalne in evropske volitve ter dvakratni referendum o drugem tiru za povrh) si večina političnih strank še ni dovolj opomogla za nove resne spopade za glasove, so pa zdaj na vrsti interna strankarska preštevanja. Zgodaj jeseni se je zgodil volilni kongres v SMC, ravno je mimo programski kongres SD, v začetku prihodnjega leta se obeta programski in volilni kongres še v stranki DeSUS. Če se bodo vmes potrdili vtisi, da so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji, lahko prihodnji meseci prinesejo še kak tovrstni dogodek. 

 

V SMC smo doživeli spremembo na vrhu stranke. Na zelo površen pogled je bila dogovorjena in složna, a pozornemu očesu ni moglo uiti, da je šlo za manever dela stranke, ki je v Miru Cerarju nekritično videl zgolj razlog za strankin sestop z oblasti, ne pa tudi dejstva, da mu je prav njegovo ime omogočilo vstop na politično sceno. Kratek spomin in oportunizem nista v politiki nič novega, a tistim, ki želijo svojo kariero podaljšati čez mandat ali dva, taka značajska poteza odnaša verodostojnost, pa volivce tudi. To dobro vedo v etabliranih strankah, kjer s tovrstnimi otroškimi boleznimi političnih kadrov navadno opravijo že na ravni pripravništva in v prve vrste pripustijo kadre, ki razumejo pojme, kot so profesionalizem, lojalnost in zanesljivost. A tega v novih strankah nimajo, zato so njihove funkcionarske postave najpogosteje videti zgolj kot rezervne.

 

Od septembrskega kongresa je t.i. Cerarjeva kadrovska linija, pogojno rečeno tudi linija strankarskih prvoborcev, v zatonu. V prvi plan stopajo obrazi, ki so bili v prejšnjem mandatu (upravičeno) v ozadju, stranka pa z njimi izgublja značaj izbire, ki je izvoljiva v urbanih središčih in med zahtevnejšimi, tudi liberalnejšimi, vsekakor pa levosredinskimi volivci. Tam torej, kjer so navadno izvoljene močnejše politične sile in kjer obstaja dovolj prostora za širitev volilnega potenciala. Koketiranje na desno je izbira, ki se zdi za novega strankarskega šefa Počivalška sicer naravna in logična, a bo uspešna samo, če mu bo uspelo prevzeti volivce drugih strank. A desno od sredine so za kaj takega možnosti majhne. Pogojno bi se lahko novi strankarski šef nadejal v času in prostoru izgubljenih podpornikov SLS, a teh je premalo, da bi lahko na njihovih krilih poletel bistveno višje od tega, kar stranki kaže povprečje zadnjih mesecev. Pomikanje na desni rob sredine je zanj tvegano tudi zato, ker to odvrača predvsem "tradicionalne" podpornike stranke. Koraki, ki jih dela SMC zdaj, so torej negotovi in daleč od tega, da bi kazali na oblikovanje zanesljivih gradnikov strankinega obstoja v prihodnje.

 

SD je po novem rdeče-zelena. Sliši se kot jahanje trendov, saj stranka več od tega, da se je deklarirala tudi za okoljsko zavedno, na tem programskem kongresu ni ponudila. Pač, ponudila je profesionalno visoko izpeljan politični dogodek z vrsto gostov, ki so pokazali, da je strankino omrežje dovolj vitalno, odzivno in voljno. Vse to so aduti, ki jih v politiki ne gre podcenjevati, a zanašati se nanje, ko je govora o kvantnih preskokih, ki terjajo resno preobrazbo in pogum za odmik od zarjavelih ideoloških spon, je znamenje ujetosti v okvire, ki jih v SD dobro poznajo. V 5 do 10 odstotno podporo. SD bi znamenje pripravljenosti na preseganje teh meja tudi v tem mandatu že lahko pokazala, recimo na primeru financiranja zasebnih šol. A dokler pomemben del strankinega članskega zaledja mentalno tiči v maju 1945, so taki premiki zanjo enko verjetni kot je verjetna zamenjava predsednika SDS.

 

Je pa kongres utrdil občutek brbotanja in nemira v SD vrstah. Na eni strani prefinjene sugestije aktualnemu predsedniku o njegovih morebitnih naslednikih, na drugi odstop vodstva strankinega podmladka nekaj dni po kongresu, na tretji medijski obračun z "večnim" vodjo poslanske skupine Matjažem Hanom in na četrti konkretnejši pozivi Šarcu k urejanju razmer v koaliciji. Čas, ko je SD kot koalicijska partnerica aktualne vlade delovala na videz tiho in zgolj v ozadju, se je očitno iztekel in to mora biti za šefa vlade znak, da je miru pod streho koalicije dokončno konec. Drugače rečeno: vprašajte prejšnjega predsednika vlade, pa še kakega pred njim, kdaj se je vladna sestavljanka, katere del je bila tudi SD ali njena predhodnica, začela zares rušiti?

 

Od opozicijskih strank je trenutno kongresno aktivna le Nova Slovenija, ki se je razglasila za sredinsko. Zvenelo je kot še en slogan, po katerem smo se mnogi spraševali, kaj vse smo prespali in spregledali. Nova sredinskost NSi se zdi kot vsiljena in nepotrebna nalepka. Namreč, če kaj, potem ta stranka po (pre)dolgih letih čustvene in še kake navezanosti na jekleno jedro slovenske desnice potrebuje premik nazaj k svojim koreninam, ki pa - tehnično gledano - niso na sredini. Še bolj pa potrebuje stranka odgovornost. Čemenje v opoziciji ji ne koristi in prvi ligi strankinih politikov, ki so po znanju in stažu zreli za kaj več, jemlje zagon. Mnogi še danes ne razumejo, zakaj je lansko poletje počilo v kamniški navezi Šarec-Tonin, in to samo po sebi niti ni več pomembno, je pa v tem zapletu videti obris ključne pomanjkljivosti politikov tipa Tonin: da ne prepoznajo prave priložnosti za strel na gol. Ne na igrišču, ne v politiki ne šteje posest žoge. Štejejo streli na gol. Drugače povedano: Novi Sloveniji utegne cincanje, iskanje razlogov proti in res nespretno upravljanje samopromocijskih zgodb, kakršna je vodenje parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v tem mandatu, v nepovrat odnesti usoden delež naveličanih volivcev. Znakov, ki bi kazali na novo taktiko njene igre, nedeljski kongres ni pokazal.

 

Kako kažejo zvezde Karlu Erjavcu? Od danes, ko pišem ta komentar, ima izzivalca za položaj predsednika stranke DeSUS. Če je kandidaturo politično neznanega pravnika z Gorenjske razumeti kot naiven poskus, je v odločitvi aktualne kmetijske ministrice Aleksandre Pivec videti znamenja pomanjkanja občutka za stvarnost. Pivčeve čudežno ni doletel Šarčev visok moralni standard, utemeljen z enim sendvičem in je svoje nedokazano svetovalno udejstvovanje v času, ko je bila državna sekretarka (tehnično pa tudi v času, ko je že postala ministrica), vredno 30 in več tisoč evrov, zaenkrat mirno preživela. Mediji so do njene zgodbe nerazumno prizanesljivi, vprašanje pa je, če bo do nje od zdaj naprej enako prizanesljiv tudi znani mojster notranjepolitične kombinatorike, Karl upokojenski. Razmere (odločevalskih) sil so v DeSUSu močno v njegovo prid in težko si je predstavljati, da bo glasovalni (u)stroj na kongresu odglasoval drugače, kot bi si želel Erjavec sam. Zato se zdi njena kandidatura slabo domišljena poteza. Stala jo bo poraza v lastnih vrstah in izgube zaupanja strankarskega šefa, ki v taki stranki, kakršna je DeSUS, pomeni tudi izgubo edinega kadrovskega ključa do položajev, ki štejejo.

 

V LMŠ in SAB se, kot je videti, kongresnim epizodam zaenkrat ne posvečajo. Šarca lahko razumemo, saj ob vsem, kar se mu dogaja zadnje tedne, najbrž ne čuti potrebe po tem, da bi utrjeval podporo tam, kjer jo najbrž edino še ima. Če je v njem kaj šahista, bi se zato zdaj bolj kot z reformami, ki jih očitno ne bo mogel izpeljati, moral ukvarjati s preigravanjem možnosti predčasnih volitev. Trend javnomnenjske podpore njemu in njegovi stranki je negativen in ga ob dejstvu, da se je v koaliciji že začel vnemati boj za pool position, ogroža preveč dejavnikov. Mediji ga ne šparajo več, pomembne skupine javnosti je ziritiral z zgodbami, kakršni sta denimo Petrol, pa res neumno in taktično amatersko ukinjanje dodatka za delovno aktivnost. In če dodamo še to, da je državni svet končno prišel na svoje in bo s serijskimi veti na zakone, ki jih bo Šarčeva koalicija v državnem zboru še uspela izglasovati, izčrpaval njene moči, je razlogov za alarm dovolj tudi, če bi v koaliciji sedeli zvečina izkušeni politiki. Vse to so dejstva, ki bi ga morala zanimati, če želi dobro sebi, pa tudi Sloveniji, ki bi še tri leta opravilno močno omejene vlade doživela kot nepotrebni pospešek njenemu nazadovanju.

 

Prav tako je v tem, da s kongresnimi mislimi ne izgublja energije, moč razumeti Bratuškovo. Ministrovanje jo vidno utruja in jemlje prepričljivost tam, kjer se je izkazala na zadnjih volitvah, v učinkovitem kazanju s prstom na krivce za politične pogrome in izgubljene priložnosti. Če je na soočenjih pred dobrim letom pokazala žilavost in zmožnost preživetja v nemogočih razmerah, jo je delovanje v neprimerno bolj ugodnih v ministrski pisarni zaneslo v ihtavo obračunavanje na vse strani. Omejenost njenega pogleda na politično podrastje jo je prikrajšalo za nekaj taktično dobrih potez, zato ji danes ne preostane drugega, kot da redno in disciplinirano reže trakove na investicijah, ki so jih – če smo po njeno dlakocepski – ukrojili že njeni predhodniki. 

 

Kongresni val je za zdaj zajel pretežno koalicijo, a bo sčasoma pljusknil tudi čez, na desno in skrajno levo. Volitve, redne ali predčasne, bodo od strank, ki se nadejajo novih let na položajih, namreč terjale nove formule za uspeh in odgovor na to, ali so dozorele za medstrankarske povezave, katerih osrednje lepilo ne bo več Janez Janša, pač pa dobrobit države.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.037
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.066
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.099
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619