Komentar

Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji

Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi čez, na desno in skrajno levo. Volitve, redne ali predčasne, bodo od strank, ki se nadejajo novih let na položajih, namreč terjale nove formule za uspeh. Teh, ki jih vidimo sedaj, odločilna večina ne bo (več) kupila. Prav tako bo nekega dne treba dobiti odgovor na to, ali so stranke že dozorele za medstrankarske povezave, katerih osrednje lepilo ne bo več Janez Janša, pač pa enkrat za spremembo dobrobit države. 

18.11.2019 20:00
Piše: Anuša Gaši
Ključne besede:   stranke   kongresi   SMC   Zdravko Počivalšek   Miro Cerar   SD   Matjaž Han   LMŠ   Marjan Šarec   SAB   DeSUS   Karl Erjavec   Alenka Bratušek   Aleksandra Pivec

Po supervolilnem obdobju (predsedniške, parlamentarne, lokalne in evropske volitve ter dvakratni referendum o drugem tiru za povrh) so na vrsti interna strankarska preštevanja.

Po supervolilnem obdobju (predsedniške, parlamentarne, lokalne in evropske volitve ter dvakratni referendum o drugem tiru za povrh) si večina političnih strank še ni dovolj opomogla za nove resne spopade za glasove, so pa zdaj na vrsti interna strankarska preštevanja. Zgodaj jeseni se je zgodil volilni kongres v SMC, ravno je mimo programski kongres SD, v začetku prihodnjega leta se obeta programski in volilni kongres še v stranki DeSUS. Če se bodo vmes potrdili vtisi, da so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji, lahko prihodnji meseci prinesejo še kak tovrstni dogodek. 

 

V SMC smo doživeli spremembo na vrhu stranke. Na zelo površen pogled je bila dogovorjena in složna, a pozornemu očesu ni moglo uiti, da je šlo za manever dela stranke, ki je v Miru Cerarju nekritično videl zgolj razlog za strankin sestop z oblasti, ne pa tudi dejstva, da mu je prav njegovo ime omogočilo vstop na politično sceno. Kratek spomin in oportunizem nista v politiki nič novega, a tistim, ki želijo svojo kariero podaljšati čez mandat ali dva, taka značajska poteza odnaša verodostojnost, pa volivce tudi. To dobro vedo v etabliranih strankah, kjer s tovrstnimi otroškimi boleznimi političnih kadrov navadno opravijo že na ravni pripravništva in v prve vrste pripustijo kadre, ki razumejo pojme, kot so profesionalizem, lojalnost in zanesljivost. A tega v novih strankah nimajo, zato so njihove funkcionarske postave najpogosteje videti zgolj kot rezervne.

 

Od septembrskega kongresa je t.i. Cerarjeva kadrovska linija, pogojno rečeno tudi linija strankarskih prvoborcev, v zatonu. V prvi plan stopajo obrazi, ki so bili v prejšnjem mandatu (upravičeno) v ozadju, stranka pa z njimi izgublja značaj izbire, ki je izvoljiva v urbanih središčih in med zahtevnejšimi, tudi liberalnejšimi, vsekakor pa levosredinskimi volivci. Tam torej, kjer so navadno izvoljene močnejše politične sile in kjer obstaja dovolj prostora za širitev volilnega potenciala. Koketiranje na desno je izbira, ki se zdi za novega strankarskega šefa Počivalška sicer naravna in logična, a bo uspešna samo, če mu bo uspelo prevzeti volivce drugih strank. A desno od sredine so za kaj takega možnosti majhne. Pogojno bi se lahko novi strankarski šef nadejal v času in prostoru izgubljenih podpornikov SLS, a teh je premalo, da bi lahko na njihovih krilih poletel bistveno višje od tega, kar stranki kaže povprečje zadnjih mesecev. Pomikanje na desni rob sredine je zanj tvegano tudi zato, ker to odvrača predvsem "tradicionalne" podpornike stranke. Koraki, ki jih dela SMC zdaj, so torej negotovi in daleč od tega, da bi kazali na oblikovanje zanesljivih gradnikov strankinega obstoja v prihodnje.

 

SD je po novem rdeče-zelena. Sliši se kot jahanje trendov, saj stranka več od tega, da se je deklarirala tudi za okoljsko zavedno, na tem programskem kongresu ni ponudila. Pač, ponudila je profesionalno visoko izpeljan politični dogodek z vrsto gostov, ki so pokazali, da je strankino omrežje dovolj vitalno, odzivno in voljno. Vse to so aduti, ki jih v politiki ne gre podcenjevati, a zanašati se nanje, ko je govora o kvantnih preskokih, ki terjajo resno preobrazbo in pogum za odmik od zarjavelih ideoloških spon, je znamenje ujetosti v okvire, ki jih v SD dobro poznajo. V 5 do 10 odstotno podporo. SD bi znamenje pripravljenosti na preseganje teh meja tudi v tem mandatu že lahko pokazala, recimo na primeru financiranja zasebnih šol. A dokler pomemben del strankinega članskega zaledja mentalno tiči v maju 1945, so taki premiki zanjo enko verjetni kot je verjetna zamenjava predsednika SDS.

 

Je pa kongres utrdil občutek brbotanja in nemira v SD vrstah. Na eni strani prefinjene sugestije aktualnemu predsedniku o njegovih morebitnih naslednikih, na drugi odstop vodstva strankinega podmladka nekaj dni po kongresu, na tretji medijski obračun z "večnim" vodjo poslanske skupine Matjažem Hanom in na četrti konkretnejši pozivi Šarcu k urejanju razmer v koaliciji. Čas, ko je SD kot koalicijska partnerica aktualne vlade delovala na videz tiho in zgolj v ozadju, se je očitno iztekel in to mora biti za šefa vlade znak, da je miru pod streho koalicije dokončno konec. Drugače rečeno: vprašajte prejšnjega predsednika vlade, pa še kakega pred njim, kdaj se je vladna sestavljanka, katere del je bila tudi SD ali njena predhodnica, začela zares rušiti?

 

Od opozicijskih strank je trenutno kongresno aktivna le Nova Slovenija, ki se je razglasila za sredinsko. Zvenelo je kot še en slogan, po katerem smo se mnogi spraševali, kaj vse smo prespali in spregledali. Nova sredinskost NSi se zdi kot vsiljena in nepotrebna nalepka. Namreč, če kaj, potem ta stranka po (pre)dolgih letih čustvene in še kake navezanosti na jekleno jedro slovenske desnice potrebuje premik nazaj k svojim koreninam, ki pa - tehnično gledano - niso na sredini. Še bolj pa potrebuje stranka odgovornost. Čemenje v opoziciji ji ne koristi in prvi ligi strankinih politikov, ki so po znanju in stažu zreli za kaj več, jemlje zagon. Mnogi še danes ne razumejo, zakaj je lansko poletje počilo v kamniški navezi Šarec-Tonin, in to samo po sebi niti ni več pomembno, je pa v tem zapletu videti obris ključne pomanjkljivosti politikov tipa Tonin: da ne prepoznajo prave priložnosti za strel na gol. Ne na igrišču, ne v politiki ne šteje posest žoge. Štejejo streli na gol. Drugače povedano: Novi Sloveniji utegne cincanje, iskanje razlogov proti in res nespretno upravljanje samopromocijskih zgodb, kakršna je vodenje parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v tem mandatu, v nepovrat odnesti usoden delež naveličanih volivcev. Znakov, ki bi kazali na novo taktiko njene igre, nedeljski kongres ni pokazal.

 

Kako kažejo zvezde Karlu Erjavcu? Od danes, ko pišem ta komentar, ima izzivalca za položaj predsednika stranke DeSUS. Če je kandidaturo politično neznanega pravnika z Gorenjske razumeti kot naiven poskus, je v odločitvi aktualne kmetijske ministrice Aleksandre Pivec videti znamenja pomanjkanja občutka za stvarnost. Pivčeve čudežno ni doletel Šarčev visok moralni standard, utemeljen z enim sendvičem in je svoje nedokazano svetovalno udejstvovanje v času, ko je bila državna sekretarka (tehnično pa tudi v času, ko je že postala ministrica), vredno 30 in več tisoč evrov, zaenkrat mirno preživela. Mediji so do njene zgodbe nerazumno prizanesljivi, vprašanje pa je, če bo do nje od zdaj naprej enako prizanesljiv tudi znani mojster notranjepolitične kombinatorike, Karl upokojenski. Razmere (odločevalskih) sil so v DeSUSu močno v njegovo prid in težko si je predstavljati, da bo glasovalni (u)stroj na kongresu odglasoval drugače, kot bi si želel Erjavec sam. Zato se zdi njena kandidatura slabo domišljena poteza. Stala jo bo poraza v lastnih vrstah in izgube zaupanja strankarskega šefa, ki v taki stranki, kakršna je DeSUS, pomeni tudi izgubo edinega kadrovskega ključa do položajev, ki štejejo.

 

V LMŠ in SAB se, kot je videti, kongresnim epizodam zaenkrat ne posvečajo. Šarca lahko razumemo, saj ob vsem, kar se mu dogaja zadnje tedne, najbrž ne čuti potrebe po tem, da bi utrjeval podporo tam, kjer jo najbrž edino še ima. Če je v njem kaj šahista, bi se zato zdaj bolj kot z reformami, ki jih očitno ne bo mogel izpeljati, moral ukvarjati s preigravanjem možnosti predčasnih volitev. Trend javnomnenjske podpore njemu in njegovi stranki je negativen in ga ob dejstvu, da se je v koaliciji že začel vnemati boj za pool position, ogroža preveč dejavnikov. Mediji ga ne šparajo več, pomembne skupine javnosti je ziritiral z zgodbami, kakršni sta denimo Petrol, pa res neumno in taktično amatersko ukinjanje dodatka za delovno aktivnost. In če dodamo še to, da je državni svet končno prišel na svoje in bo s serijskimi veti na zakone, ki jih bo Šarčeva koalicija v državnem zboru še uspela izglasovati, izčrpaval njene moči, je razlogov za alarm dovolj tudi, če bi v koaliciji sedeli zvečina izkušeni politiki. Vse to so dejstva, ki bi ga morala zanimati, če želi dobro sebi, pa tudi Sloveniji, ki bi še tri leta opravilno močno omejene vlade doživela kot nepotrebni pospešek njenemu nazadovanju.

 

Prav tako je v tem, da s kongresnimi mislimi ne izgublja energije, moč razumeti Bratuškovo. Ministrovanje jo vidno utruja in jemlje prepričljivost tam, kjer se je izkazala na zadnjih volitvah, v učinkovitem kazanju s prstom na krivce za politične pogrome in izgubljene priložnosti. Če je na soočenjih pred dobrim letom pokazala žilavost in zmožnost preživetja v nemogočih razmerah, jo je delovanje v neprimerno bolj ugodnih v ministrski pisarni zaneslo v ihtavo obračunavanje na vse strani. Omejenost njenega pogleda na politično podrastje jo je prikrajšalo za nekaj taktično dobrih potez, zato ji danes ne preostane drugega, kot da redno in disciplinirano reže trakove na investicijah, ki so jih – če smo po njeno dlakocepski – ukrojili že njeni predhodniki. 

 

Kongresni val je za zdaj zajel pretežno koalicijo, a bo sčasoma pljusknil tudi čez, na desno in skrajno levo. Volitve, redne ali predčasne, bodo od strank, ki se nadejajo novih let na položajih, namreč terjale nove formule za uspeh in odgovor na to, ali so dozorele za medstrankarske povezave, katerih osrednje lepilo ne bo več Janez Janša, pač pa dobrobit države.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
4
26.01.2021 07:00
Zaskrbljeni ljudje so pisali in govorili o današnjem stanju demokracije. Tisti, ki smo nekaj časa preživeli v Združenih državah, ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
13
24.01.2021 11:32
Jamranje bivšega ministra za šolstvoJerneja Pikala, ki je preko tvita popihal na dušo staršem o grozi, ker so otroci v velikih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Osvajanje telesa Polone Tratnik: Biooblast z biotehnologijo
2
24.01.2021 05:33
Ko se srečaš s premislekom Polone Tratnik, se srečaš z izvrstno analizo zgodovine znanosti, usmerjeno v radikalno resničnost, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
24
22.01.2021 21:00
Ne pritožujte se, ko bodo naslednjič ukinili vaš račun na kakšnem družbenem omrežju, ker nekomu ne bo všeč, ker razmišljate ... Več.
Piše: Ana Jud
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
7
22.01.2021 06:30
Nedavno podpisani celoviti sporazum o naložbah med demokratično Evropsko unijo in komunistično Kitajsko je na noge dvignil ... Več.
Piše: Keith Miles
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
13
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
59
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.981
02/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.888
03/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.964
04/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.921
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.987
06/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 1.222
07/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.365
08/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.413
09/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 879
10/
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 810