Komentar

Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji

Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi čez, na desno in skrajno levo. Volitve, redne ali predčasne, bodo od strank, ki se nadejajo novih let na položajih, namreč terjale nove formule za uspeh. Teh, ki jih vidimo sedaj, odločilna večina ne bo (več) kupila. Prav tako bo nekega dne treba dobiti odgovor na to, ali so stranke že dozorele za medstrankarske povezave, katerih osrednje lepilo ne bo več Janez Janša, pač pa enkrat za spremembo dobrobit države. 

18.11.2019 20:00
Piše: Anuša Gaši
Ključne besede:   stranke   kongresi   SMC   Zdravko Počivalšek   Miro Cerar   SD   Matjaž Han   LMŠ   Marjan Šarec   SAB   DeSUS   Karl Erjavec   Alenka Bratušek   Aleksandra Pivec

Po supervolilnem obdobju (predsedniške, parlamentarne, lokalne in evropske volitve ter dvakratni referendum o drugem tiru za povrh) so na vrsti interna strankarska preštevanja.

Po supervolilnem obdobju (predsedniške, parlamentarne, lokalne in evropske volitve ter dvakratni referendum o drugem tiru za povrh) si večina političnih strank še ni dovolj opomogla za nove resne spopade za glasove, so pa zdaj na vrsti interna strankarska preštevanja. Zgodaj jeseni se je zgodil volilni kongres v SMC, ravno je mimo programski kongres SD, v začetku prihodnjega leta se obeta programski in volilni kongres še v stranki DeSUS. Če se bodo vmes potrdili vtisi, da so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji, lahko prihodnji meseci prinesejo še kak tovrstni dogodek. 

 

V SMC smo doživeli spremembo na vrhu stranke. Na zelo površen pogled je bila dogovorjena in složna, a pozornemu očesu ni moglo uiti, da je šlo za manever dela stranke, ki je v Miru Cerarju nekritično videl zgolj razlog za strankin sestop z oblasti, ne pa tudi dejstva, da mu je prav njegovo ime omogočilo vstop na politično sceno. Kratek spomin in oportunizem nista v politiki nič novega, a tistim, ki želijo svojo kariero podaljšati čez mandat ali dva, taka značajska poteza odnaša verodostojnost, pa volivce tudi. To dobro vedo v etabliranih strankah, kjer s tovrstnimi otroškimi boleznimi političnih kadrov navadno opravijo že na ravni pripravništva in v prve vrste pripustijo kadre, ki razumejo pojme, kot so profesionalizem, lojalnost in zanesljivost. A tega v novih strankah nimajo, zato so njihove funkcionarske postave najpogosteje videti zgolj kot rezervne.

 

Od septembrskega kongresa je t.i. Cerarjeva kadrovska linija, pogojno rečeno tudi linija strankarskih prvoborcev, v zatonu. V prvi plan stopajo obrazi, ki so bili v prejšnjem mandatu (upravičeno) v ozadju, stranka pa z njimi izgublja značaj izbire, ki je izvoljiva v urbanih središčih in med zahtevnejšimi, tudi liberalnejšimi, vsekakor pa levosredinskimi volivci. Tam torej, kjer so navadno izvoljene močnejše politične sile in kjer obstaja dovolj prostora za širitev volilnega potenciala. Koketiranje na desno je izbira, ki se zdi za novega strankarskega šefa Počivalška sicer naravna in logična, a bo uspešna samo, če mu bo uspelo prevzeti volivce drugih strank. A desno od sredine so za kaj takega možnosti majhne. Pogojno bi se lahko novi strankarski šef nadejal v času in prostoru izgubljenih podpornikov SLS, a teh je premalo, da bi lahko na njihovih krilih poletel bistveno višje od tega, kar stranki kaže povprečje zadnjih mesecev. Pomikanje na desni rob sredine je zanj tvegano tudi zato, ker to odvrača predvsem "tradicionalne" podpornike stranke. Koraki, ki jih dela SMC zdaj, so torej negotovi in daleč od tega, da bi kazali na oblikovanje zanesljivih gradnikov strankinega obstoja v prihodnje.

 

SD je po novem rdeče-zelena. Sliši se kot jahanje trendov, saj stranka več od tega, da se je deklarirala tudi za okoljsko zavedno, na tem programskem kongresu ni ponudila. Pač, ponudila je profesionalno visoko izpeljan politični dogodek z vrsto gostov, ki so pokazali, da je strankino omrežje dovolj vitalno, odzivno in voljno. Vse to so aduti, ki jih v politiki ne gre podcenjevati, a zanašati se nanje, ko je govora o kvantnih preskokih, ki terjajo resno preobrazbo in pogum za odmik od zarjavelih ideoloških spon, je znamenje ujetosti v okvire, ki jih v SD dobro poznajo. V 5 do 10 odstotno podporo. SD bi znamenje pripravljenosti na preseganje teh meja tudi v tem mandatu že lahko pokazala, recimo na primeru financiranja zasebnih šol. A dokler pomemben del strankinega članskega zaledja mentalno tiči v maju 1945, so taki premiki zanjo enko verjetni kot je verjetna zamenjava predsednika SDS.

 

Je pa kongres utrdil občutek brbotanja in nemira v SD vrstah. Na eni strani prefinjene sugestije aktualnemu predsedniku o njegovih morebitnih naslednikih, na drugi odstop vodstva strankinega podmladka nekaj dni po kongresu, na tretji medijski obračun z "večnim" vodjo poslanske skupine Matjažem Hanom in na četrti konkretnejši pozivi Šarcu k urejanju razmer v koaliciji. Čas, ko je SD kot koalicijska partnerica aktualne vlade delovala na videz tiho in zgolj v ozadju, se je očitno iztekel in to mora biti za šefa vlade znak, da je miru pod streho koalicije dokončno konec. Drugače rečeno: vprašajte prejšnjega predsednika vlade, pa še kakega pred njim, kdaj se je vladna sestavljanka, katere del je bila tudi SD ali njena predhodnica, začela zares rušiti?

 

Od opozicijskih strank je trenutno kongresno aktivna le Nova Slovenija, ki se je razglasila za sredinsko. Zvenelo je kot še en slogan, po katerem smo se mnogi spraševali, kaj vse smo prespali in spregledali. Nova sredinskost NSi se zdi kot vsiljena in nepotrebna nalepka. Namreč, če kaj, potem ta stranka po (pre)dolgih letih čustvene in še kake navezanosti na jekleno jedro slovenske desnice potrebuje premik nazaj k svojim koreninam, ki pa - tehnično gledano - niso na sredini. Še bolj pa potrebuje stranka odgovornost. Čemenje v opoziciji ji ne koristi in prvi ligi strankinih politikov, ki so po znanju in stažu zreli za kaj več, jemlje zagon. Mnogi še danes ne razumejo, zakaj je lansko poletje počilo v kamniški navezi Šarec-Tonin, in to samo po sebi niti ni več pomembno, je pa v tem zapletu videti obris ključne pomanjkljivosti politikov tipa Tonin: da ne prepoznajo prave priložnosti za strel na gol. Ne na igrišču, ne v politiki ne šteje posest žoge. Štejejo streli na gol. Drugače povedano: Novi Sloveniji utegne cincanje, iskanje razlogov proti in res nespretno upravljanje samopromocijskih zgodb, kakršna je vodenje parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v tem mandatu, v nepovrat odnesti usoden delež naveličanih volivcev. Znakov, ki bi kazali na novo taktiko njene igre, nedeljski kongres ni pokazal.

 

Kako kažejo zvezde Karlu Erjavcu? Od danes, ko pišem ta komentar, ima izzivalca za položaj predsednika stranke DeSUS. Če je kandidaturo politično neznanega pravnika z Gorenjske razumeti kot naiven poskus, je v odločitvi aktualne kmetijske ministrice Aleksandre Pivec videti znamenja pomanjkanja občutka za stvarnost. Pivčeve čudežno ni doletel Šarčev visok moralni standard, utemeljen z enim sendvičem in je svoje nedokazano svetovalno udejstvovanje v času, ko je bila državna sekretarka (tehnično pa tudi v času, ko je že postala ministrica), vredno 30 in več tisoč evrov, zaenkrat mirno preživela. Mediji so do njene zgodbe nerazumno prizanesljivi, vprašanje pa je, če bo do nje od zdaj naprej enako prizanesljiv tudi znani mojster notranjepolitične kombinatorike, Karl upokojenski. Razmere (odločevalskih) sil so v DeSUSu močno v njegovo prid in težko si je predstavljati, da bo glasovalni (u)stroj na kongresu odglasoval drugače, kot bi si želel Erjavec sam. Zato se zdi njena kandidatura slabo domišljena poteza. Stala jo bo poraza v lastnih vrstah in izgube zaupanja strankarskega šefa, ki v taki stranki, kakršna je DeSUS, pomeni tudi izgubo edinega kadrovskega ključa do položajev, ki štejejo.

 

V LMŠ in SAB se, kot je videti, kongresnim epizodam zaenkrat ne posvečajo. Šarca lahko razumemo, saj ob vsem, kar se mu dogaja zadnje tedne, najbrž ne čuti potrebe po tem, da bi utrjeval podporo tam, kjer jo najbrž edino še ima. Če je v njem kaj šahista, bi se zato zdaj bolj kot z reformami, ki jih očitno ne bo mogel izpeljati, moral ukvarjati s preigravanjem možnosti predčasnih volitev. Trend javnomnenjske podpore njemu in njegovi stranki je negativen in ga ob dejstvu, da se je v koaliciji že začel vnemati boj za pool position, ogroža preveč dejavnikov. Mediji ga ne šparajo več, pomembne skupine javnosti je ziritiral z zgodbami, kakršni sta denimo Petrol, pa res neumno in taktično amatersko ukinjanje dodatka za delovno aktivnost. In če dodamo še to, da je državni svet končno prišel na svoje in bo s serijskimi veti na zakone, ki jih bo Šarčeva koalicija v državnem zboru še uspela izglasovati, izčrpaval njene moči, je razlogov za alarm dovolj tudi, če bi v koaliciji sedeli zvečina izkušeni politiki. Vse to so dejstva, ki bi ga morala zanimati, če želi dobro sebi, pa tudi Sloveniji, ki bi še tri leta opravilno močno omejene vlade doživela kot nepotrebni pospešek njenemu nazadovanju.

 

Prav tako je v tem, da s kongresnimi mislimi ne izgublja energije, moč razumeti Bratuškovo. Ministrovanje jo vidno utruja in jemlje prepričljivost tam, kjer se je izkazala na zadnjih volitvah, v učinkovitem kazanju s prstom na krivce za politične pogrome in izgubljene priložnosti. Če je na soočenjih pred dobrim letom pokazala žilavost in zmožnost preživetja v nemogočih razmerah, jo je delovanje v neprimerno bolj ugodnih v ministrski pisarni zaneslo v ihtavo obračunavanje na vse strani. Omejenost njenega pogleda na politično podrastje jo je prikrajšalo za nekaj taktično dobrih potez, zato ji danes ne preostane drugega, kot da redno in disciplinirano reže trakove na investicijah, ki so jih – če smo po njeno dlakocepski – ukrojili že njeni predhodniki. 

 

Kongresni val je za zdaj zajel pretežno koalicijo, a bo sčasoma pljusknil tudi čez, na desno in skrajno levo. Volitve, redne ali predčasne, bodo od strank, ki se nadejajo novih let na položajih, namreč terjale nove formule za uspeh in odgovor na to, ali so dozorele za medstrankarske povezave, katerih osrednje lepilo ne bo več Janez Janša, pač pa dobrobit države.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
26
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.027
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.270
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.048
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.768
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.606
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.768
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.231
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.077
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.075