Komentar

Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji

Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi čez, na desno in skrajno levo. Volitve, redne ali predčasne, bodo od strank, ki se nadejajo novih let na položajih, namreč terjale nove formule za uspeh. Teh, ki jih vidimo sedaj, odločilna večina ne bo (več) kupila. Prav tako bo nekega dne treba dobiti odgovor na to, ali so stranke že dozorele za medstrankarske povezave, katerih osrednje lepilo ne bo več Janez Janša, pač pa enkrat za spremembo dobrobit države. 

18.11.2019 20:00
Piše: Anuša Gaši
Ključne besede:   stranke   kongresi   SMC   Zdravko Počivalšek   Miro Cerar   SD   Matjaž Han   LMŠ   Marjan Šarec   SAB   DeSUS   Karl Erjavec   Alenka Bratušek   Aleksandra Pivec

Po supervolilnem obdobju (predsedniške, parlamentarne, lokalne in evropske volitve ter dvakratni referendum o drugem tiru za povrh) so na vrsti interna strankarska preštevanja.

Po supervolilnem obdobju (predsedniške, parlamentarne, lokalne in evropske volitve ter dvakratni referendum o drugem tiru za povrh) si večina političnih strank še ni dovolj opomogla za nove resne spopade za glasove, so pa zdaj na vrsti interna strankarska preštevanja. Zgodaj jeseni se je zgodil volilni kongres v SMC, ravno je mimo programski kongres SD, v začetku prihodnjega leta se obeta programski in volilni kongres še v stranki DeSUS. Če se bodo vmes potrdili vtisi, da so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji, lahko prihodnji meseci prinesejo še kak tovrstni dogodek. 

 

V SMC smo doživeli spremembo na vrhu stranke. Na zelo površen pogled je bila dogovorjena in složna, a pozornemu očesu ni moglo uiti, da je šlo za manever dela stranke, ki je v Miru Cerarju nekritično videl zgolj razlog za strankin sestop z oblasti, ne pa tudi dejstva, da mu je prav njegovo ime omogočilo vstop na politično sceno. Kratek spomin in oportunizem nista v politiki nič novega, a tistim, ki želijo svojo kariero podaljšati čez mandat ali dva, taka značajska poteza odnaša verodostojnost, pa volivce tudi. To dobro vedo v etabliranih strankah, kjer s tovrstnimi otroškimi boleznimi političnih kadrov navadno opravijo že na ravni pripravništva in v prve vrste pripustijo kadre, ki razumejo pojme, kot so profesionalizem, lojalnost in zanesljivost. A tega v novih strankah nimajo, zato so njihove funkcionarske postave najpogosteje videti zgolj kot rezervne.

 

Od septembrskega kongresa je t.i. Cerarjeva kadrovska linija, pogojno rečeno tudi linija strankarskih prvoborcev, v zatonu. V prvi plan stopajo obrazi, ki so bili v prejšnjem mandatu (upravičeno) v ozadju, stranka pa z njimi izgublja značaj izbire, ki je izvoljiva v urbanih središčih in med zahtevnejšimi, tudi liberalnejšimi, vsekakor pa levosredinskimi volivci. Tam torej, kjer so navadno izvoljene močnejše politične sile in kjer obstaja dovolj prostora za širitev volilnega potenciala. Koketiranje na desno je izbira, ki se zdi za novega strankarskega šefa Počivalška sicer naravna in logična, a bo uspešna samo, če mu bo uspelo prevzeti volivce drugih strank. A desno od sredine so za kaj takega možnosti majhne. Pogojno bi se lahko novi strankarski šef nadejal v času in prostoru izgubljenih podpornikov SLS, a teh je premalo, da bi lahko na njihovih krilih poletel bistveno višje od tega, kar stranki kaže povprečje zadnjih mesecev. Pomikanje na desni rob sredine je zanj tvegano tudi zato, ker to odvrača predvsem "tradicionalne" podpornike stranke. Koraki, ki jih dela SMC zdaj, so torej negotovi in daleč od tega, da bi kazali na oblikovanje zanesljivih gradnikov strankinega obstoja v prihodnje.

 

SD je po novem rdeče-zelena. Sliši se kot jahanje trendov, saj stranka več od tega, da se je deklarirala tudi za okoljsko zavedno, na tem programskem kongresu ni ponudila. Pač, ponudila je profesionalno visoko izpeljan politični dogodek z vrsto gostov, ki so pokazali, da je strankino omrežje dovolj vitalno, odzivno in voljno. Vse to so aduti, ki jih v politiki ne gre podcenjevati, a zanašati se nanje, ko je govora o kvantnih preskokih, ki terjajo resno preobrazbo in pogum za odmik od zarjavelih ideoloških spon, je znamenje ujetosti v okvire, ki jih v SD dobro poznajo. V 5 do 10 odstotno podporo. SD bi znamenje pripravljenosti na preseganje teh meja tudi v tem mandatu že lahko pokazala, recimo na primeru financiranja zasebnih šol. A dokler pomemben del strankinega članskega zaledja mentalno tiči v maju 1945, so taki premiki zanjo enko verjetni kot je verjetna zamenjava predsednika SDS.

 

Je pa kongres utrdil občutek brbotanja in nemira v SD vrstah. Na eni strani prefinjene sugestije aktualnemu predsedniku o njegovih morebitnih naslednikih, na drugi odstop vodstva strankinega podmladka nekaj dni po kongresu, na tretji medijski obračun z "večnim" vodjo poslanske skupine Matjažem Hanom in na četrti konkretnejši pozivi Šarcu k urejanju razmer v koaliciji. Čas, ko je SD kot koalicijska partnerica aktualne vlade delovala na videz tiho in zgolj v ozadju, se je očitno iztekel in to mora biti za šefa vlade znak, da je miru pod streho koalicije dokončno konec. Drugače rečeno: vprašajte prejšnjega predsednika vlade, pa še kakega pred njim, kdaj se je vladna sestavljanka, katere del je bila tudi SD ali njena predhodnica, začela zares rušiti?

 

Od opozicijskih strank je trenutno kongresno aktivna le Nova Slovenija, ki se je razglasila za sredinsko. Zvenelo je kot še en slogan, po katerem smo se mnogi spraševali, kaj vse smo prespali in spregledali. Nova sredinskost NSi se zdi kot vsiljena in nepotrebna nalepka. Namreč, če kaj, potem ta stranka po (pre)dolgih letih čustvene in še kake navezanosti na jekleno jedro slovenske desnice potrebuje premik nazaj k svojim koreninam, ki pa - tehnično gledano - niso na sredini. Še bolj pa potrebuje stranka odgovornost. Čemenje v opoziciji ji ne koristi in prvi ligi strankinih politikov, ki so po znanju in stažu zreli za kaj več, jemlje zagon. Mnogi še danes ne razumejo, zakaj je lansko poletje počilo v kamniški navezi Šarec-Tonin, in to samo po sebi niti ni več pomembno, je pa v tem zapletu videti obris ključne pomanjkljivosti politikov tipa Tonin: da ne prepoznajo prave priložnosti za strel na gol. Ne na igrišču, ne v politiki ne šteje posest žoge. Štejejo streli na gol. Drugače povedano: Novi Sloveniji utegne cincanje, iskanje razlogov proti in res nespretno upravljanje samopromocijskih zgodb, kakršna je vodenje parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v tem mandatu, v nepovrat odnesti usoden delež naveličanih volivcev. Znakov, ki bi kazali na novo taktiko njene igre, nedeljski kongres ni pokazal.

 

Kako kažejo zvezde Karlu Erjavcu? Od danes, ko pišem ta komentar, ima izzivalca za položaj predsednika stranke DeSUS. Če je kandidaturo politično neznanega pravnika z Gorenjske razumeti kot naiven poskus, je v odločitvi aktualne kmetijske ministrice Aleksandre Pivec videti znamenja pomanjkanja občutka za stvarnost. Pivčeve čudežno ni doletel Šarčev visok moralni standard, utemeljen z enim sendvičem in je svoje nedokazano svetovalno udejstvovanje v času, ko je bila državna sekretarka (tehnično pa tudi v času, ko je že postala ministrica), vredno 30 in več tisoč evrov, zaenkrat mirno preživela. Mediji so do njene zgodbe nerazumno prizanesljivi, vprašanje pa je, če bo do nje od zdaj naprej enako prizanesljiv tudi znani mojster notranjepolitične kombinatorike, Karl upokojenski. Razmere (odločevalskih) sil so v DeSUSu močno v njegovo prid in težko si je predstavljati, da bo glasovalni (u)stroj na kongresu odglasoval drugače, kot bi si želel Erjavec sam. Zato se zdi njena kandidatura slabo domišljena poteza. Stala jo bo poraza v lastnih vrstah in izgube zaupanja strankarskega šefa, ki v taki stranki, kakršna je DeSUS, pomeni tudi izgubo edinega kadrovskega ključa do položajev, ki štejejo.

 

V LMŠ in SAB se, kot je videti, kongresnim epizodam zaenkrat ne posvečajo. Šarca lahko razumemo, saj ob vsem, kar se mu dogaja zadnje tedne, najbrž ne čuti potrebe po tem, da bi utrjeval podporo tam, kjer jo najbrž edino še ima. Če je v njem kaj šahista, bi se zato zdaj bolj kot z reformami, ki jih očitno ne bo mogel izpeljati, moral ukvarjati s preigravanjem možnosti predčasnih volitev. Trend javnomnenjske podpore njemu in njegovi stranki je negativen in ga ob dejstvu, da se je v koaliciji že začel vnemati boj za pool position, ogroža preveč dejavnikov. Mediji ga ne šparajo več, pomembne skupine javnosti je ziritiral z zgodbami, kakršni sta denimo Petrol, pa res neumno in taktično amatersko ukinjanje dodatka za delovno aktivnost. In če dodamo še to, da je državni svet končno prišel na svoje in bo s serijskimi veti na zakone, ki jih bo Šarčeva koalicija v državnem zboru še uspela izglasovati, izčrpaval njene moči, je razlogov za alarm dovolj tudi, če bi v koaliciji sedeli zvečina izkušeni politiki. Vse to so dejstva, ki bi ga morala zanimati, če želi dobro sebi, pa tudi Sloveniji, ki bi še tri leta opravilno močno omejene vlade doživela kot nepotrebni pospešek njenemu nazadovanju.

 

Prav tako je v tem, da s kongresnimi mislimi ne izgublja energije, moč razumeti Bratuškovo. Ministrovanje jo vidno utruja in jemlje prepričljivost tam, kjer se je izkazala na zadnjih volitvah, v učinkovitem kazanju s prstom na krivce za politične pogrome in izgubljene priložnosti. Če je na soočenjih pred dobrim letom pokazala žilavost in zmožnost preživetja v nemogočih razmerah, jo je delovanje v neprimerno bolj ugodnih v ministrski pisarni zaneslo v ihtavo obračunavanje na vse strani. Omejenost njenega pogleda na politično podrastje jo je prikrajšalo za nekaj taktično dobrih potez, zato ji danes ne preostane drugega, kot da redno in disciplinirano reže trakove na investicijah, ki so jih – če smo po njeno dlakocepski – ukrojili že njeni predhodniki. 

 

Kongresni val je za zdaj zajel pretežno koalicijo, a bo sčasoma pljusknil tudi čez, na desno in skrajno levo. Volitve, redne ali predčasne, bodo od strank, ki se nadejajo novih let na položajih, namreč terjale nove formule za uspeh in odgovor na to, ali so dozorele za medstrankarske povezave, katerih osrednje lepilo ne bo več Janez Janša, pač pa dobrobit države.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
10
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki
13
07.03.2020 23:33
Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afganistan: Mirovni dogovor med talibani in Združenimi državami
9
05.03.2020 00:59
Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so minister Šabeder in njegova ekipa bitko s koronavirusom glede odnosov z javnostmi že zdavnaj izgubili
3
03.03.2020 10:14
Zakaj Borut Pahor ni prišel v obleki, temveč v puloverju na Ministrstvo za obrambo tisti večer, ko je govoril preko Skypa z ... Več.
Piše: Edvard Kadič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,329
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,402
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,554
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,117
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,049
06/
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,044
07/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,391
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,014
09/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 957
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,061