Komentar

O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah

Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme pod preprogo, se izogibali reformam in odgovornosti, prisilili meritokrate vseh generacij in kategorij v eksodus, generirali negativno selekcijo v družbenih podsistemih ter namesto vsega prej omenjenega oprali krivdo z iluzijo čistih novih obrazov. Priznati moramo, da so slovenske anomalije hujše kakor ameriške.

20.11.2019 20:28
Piše: Igor Kovač
Ključne besede:   Igor Kovač   etika   politika   ZDA   Trump   Slovenija   Rousseau   Konfucij   Max Weber

Ne iščimo svetnikov, ker teh ni ne v politiki ne kod drugod. Glavna karakteristika dobrega državnika je ta, da se vedno znova sprašuje o pravilnosti svojih odločitev.

Minevajo dnevi, ko se v Evropi spominjamo konca prve svetovne vojne (11. november). Letos je to 101. zapored. Prav v tem času pa na drugi strani Atlantika vsako leto od konca 18. stoletja potekajo volitve – vedno med 2. in 8. novembrom. Letos so sicer bile t.i. off-year volitve, ko volivci ne glasujejo o predsedniku ali predstavnikih v kongresu. Poleg vsakoletnega časovnega sovpadanja imata dogodka še eno skupno dimenzijo – državnike. Mirovnega procesa in njegovega neuspeha po veliki vojni ne moremo razumeti brez poznavanja mentalnega zemljevida državnikov, ki so ga vodili. So bili Wilson, Clemenceau in George dobri voditelji, če pa so kreirali slab sistem, ki se je v 20. letih 20. stoletja sesul v še eno morijo? Podobno zadnja tri leta mnogi dvomijo o državniški primernosti, dostojnosti in etičnosti trenutnega predsednika ZDA, nekateri pa nasprotno o sposobnosti in iskrenosti njegovih političnih nasprotnikov. Kakorkoli že, oba dogodka postavljata mnogo vprašanj o dobrih in etičnih državnikih. Kaj so pravzaprav karakteristike etičnega državnika? Zakaj le-teh primanjkuje povsod po svetu? Ali je sploh smiselno govoriti o etičnem državništvu?

 

Pred kratkim sem sodeloval na posvetu o dobrih državnikih v okviru Centra za študije državništva (Center for the Study of Statesmanship) v Washigtonu, čigar članica je tudi demokratska kandidatka za predsednika ZDA, o kateri se danes največ govori, Tulsi Gabbard. Njena pokončnost me je prijetno presenetila. Tako se ne čudim, da je v ameriških akademskih krogih sprožila poglobljeno razpravo o etični drži politika, ki gre veliko globlje od populističnega in medijskega neodobravanja ter zgražanja nad predsednikovimi tviti in izjavami. Navkljub živahnim izmenjavam z ameriškimi kolegi o njihovih državnikih so mi na posvetu misli vedno znova uhajale v domovino.

 

Vsa omenjena vprašanja so relevantna tudi za ali pa celo predvsem za Slovenijo. Finančna kriza leta 2008 je razgalili vse, kar je "gnilega na sončni strani Alp". Žal pa smo namesto samorefleksije in samokritičnosti v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme pod preprogo, se izogibali reformam in odgovornosti, prisilili meritokrate vseh generacij in kategorij v eksodus, generirali negativno selekcijo v družbenih podsistemih ter namesto vsega prej omenjenega oprali krivdo z iluzijo čistih novih obrazov. Priznati moramo, da so slovenske anomalije hujše kakor ameriške. Prav tako so bile anomalije odločitev voditeljev, ki so kreirali versajski mir 1919, veliko hujše od pomanjkljivosti Donalda Trumpa in njegovih političnih nasprotnikov. Ker je omenjeni posvet v moja razmišljanja vrnil Slovenijo, nekaj teh želim deliti z vami.

  

Splošno sprejeto stališče Slovencev – novi obrazi – je odlično izhodišče za namen tega pisanja. Razumljive frustracije ljudi nad korupcijo, klientelizmom, nepotizmom, zatohlostjo, in malomeščanskostjo slovenskih politikov so privedle do želja po novem začetku. Gre za apliciranje Rousseaujeve etike, da je človek v osnovi dober ter da je zato potrebno odpraviti aktualno ter se vrniti v prvotno naravno stanje – človek je nepopisan list in bolj kot je nepopisan, bolj je etičen. Problem te filozofije je (lepo povedano), da je utopična; narava sama na sebi, tudi človeška ni zgolj nedolžna, temveč tudi kruta. Zato človek v svoji osnovi ni samo dober in ni samo družba tista, ki ga pokvari.

 

Človek v sebi skriva razpetost med dobrim in zlim. Gre za ontološko stanje, ki se ga ne da razumsko korigirati kakor bi to želel John Rawls s svojo tančico nesigurnosti. Soočanje s to dualnostjo je tisto, kar človeka vodi v višjo ali manjšo etičnost. Razmislek o tem stanju, ne njegovo zanikanje ali želja po puritanskem preseganju le-tega, je tisto, kar človeka naredi etičnega. Prav slednje nas učijo Aristotel, Tomaž Akvinski in drugi številni klasični filozofi. Z besedami Srečka Kosovela: ''Ne onkraj dobrega in zlega, pravičnega in krivičnega, ne z nadčloveško lažjo; kakor ljudje prihajamo sredi dobrega in zlega, pravičnega in krivičnega.'' Zato me ne čudi, da so se sanje o dobrih novih obrazih hitro spremenile v nočno moro, Slovenija pa je potonila še globlje v apatijo in brezupnost na eni strani ter radikalizem na drugi. Revolucionarno stališče "proč z obstoječim" nikoli ni rodilo dobrih rezultatov, saj zanika temelj človekove narave – tehtanje med dobrim in slabim.

 

Katere so torej karakteristike dobrega državnika? Človek, ki se ponižno vsakokratno sooča s svojimi pomanjkljivostmi in odločitvami. To ne pomeni neodločnosti, pač pa razmišljanje in tehtanje tudi po samih odločitvah – skrb za pravilno odločitev ali izpraševanje vesti. Verjetno poznate koga, ki se pri svojih 90-letih sprašuje, ali se je odločil prav 40 let nazaj, in sploh ni važno, ali je ta oseba intelektualec ali ne. Kot rečeno, gre za temeljno človeško naravo. Tak človek nam je za zgled. Ne iščimo svetnikov, ker teh ni ne v politiki ne kod drugod; iščimo ljudi, ki se zavedajo preseka, v katerem se nahajajo, in so na to občutljivi. 

 

Izhajajoč iz Rousseauja bi lahko naredili ex ante seznam konkretnih značilnosti in odločitev dobrega državnika. Vendar pa sta življenje in politika nepredvidljiva, predvsem pa ne črno-bela. Zato je takšno početje kontraproduktivno. To pomeni, da je delo državnikov oteženo, saj četudi imajo državniki najboljše namene, ne morejo imeti etičnega načrta, kako vladati. Etično počelo preroške etike Maxa Webra – delovanje iz prepričanja – se tu torej prelevi v past, ki lahko vodi v puritansko obsojanje in celo nasilje v imenu neke "etične" ideje. Vendar pa ima Weber še drugo etično počelo, ki je tisto za katerim moramo stremeti – delovanje iz odgovornosti. Seveda to povzroča nelagodje, saj so posledice posamezne odločitve vidne šele ex post in etična presoja odločitev je možna šele po samem dejanju. Zato je po Webru potrebno ravnotežje med obema pristopoma, če tega ni, prvi vodi v puritanizem, drugi pa v pragmatizem, ter s tem sama sebe ukinjata. Prav zato je glavna karakteristika dobrega državnika, da se vedno znova sprašuje o pravilnosti svojih odločitev – ponižna samorefleksija in samokritika, sposobnost izpraševanja vesti.

  

Takšnih ljudi pa je malo, in vedno manj jih bo. Razlog? Pomanjkljiva izobrazba. Ne samo v Sloveniji, povsod na svetu lahko opazimo trend "rousseaujizacije" mladine. Učimo jih, da so unikatni in dobri že sami po sebi, svet okoli njih pa slab. Posledično si ustvarijo vtis, da so poklicani, da svet nemudoma izboljšajo, tudi z nasiljem. Podpiramo, da zavoljo neke plemenite ideje prenehajo hoditi v šolo in se posvetijo drugim aktivnostim. Vse revolucije od 1789 naprej so temeljile na istem principu: želja po dobrem, boljšem, pravičnejšem in modernim svetom je pogojena z odpravo nazadnjaškosti in ustvarjanjem novega človeka in nove družbe, ki bo v skladu s čisto naravo človeka. Vse kar ni absolutno dobro, je avtomatsko absolutno slabo. Tako je politična, družbena, in življenjska kompleksnost zreducirana na digitalno črno-belo dihotomijo. Mladina pa se ni sposobna soočiti s to realnostjo, saj je površinska v svoji omiki in omejena  svojih kognitivnih in etičnih razmišljanjih. 

 

Kaj lahko torej storimo, da znova ustvarimo potencial za etične državnike? Zmotno in "rousseaujevsko' bi bilo, če se problema lotimo velikopotezno na makro nivoju. Rešitev je v človeku samem. Morda najbolj primeren nasvet najdemo v Konfucijevem delu Veliki nauk:

 

" ... da bi uredili svojo državo, so najprej spravili v red družino. Da bi spravili v red družino, so najprej vzgojili svojo osebnost; da bi vzgojili svojo osebnost; so si najprej uravnali svoje srce; da bi uravnali srce, so najprej postali iskreni v svojih mislih; da bi postali iskreni v svojih mislih, so izpopolnili svoje spoznanje. Najvišje spoznanje pa je v preučevanju stvari. Spoznanje je popolno šele tedaj, kadar temelji na preučevanju stvari; šele takrat, ko je spoznanje popolno, so misli iskrene, ko so misli iskrene, se šele uravna srce; ko je srce uravnano, potem se šele vzgoji osebnost, ko je osebnost vzgojena, potem se šele spravi družino v red, ko je družina v redu, potem se šele uredi država; ko je država urejena, potem šele napoči ravnovesje na svetu."

 

 

Začnimo torej se poglabljati vase in stvari neposredno okoli nas. Začnimo vsakodnevno razmišljati, ne vsakodnevno protestirati; začnimo iskati vzročnost, ne deskripcije; začnimo se pogovarjati o resničnem, ne idealnem. Bo težko? Še težje kot si zamišljamo! Vendar samo to bo Sloveniji, ZDA ali katerikoli drugi državi zagotovilo pogoje, v katerih bomo lahko izvolili ljudi, ki bodo ustrezali definiciji dobrega državnika. To pa ne pomeni, da bomo prispeli v Indijo Koromandijo, polno samorogov in mavric, pač pa zgolj zagotovilo, da smo kot oseba, družina, narod, država, in človeštvo, naredili nekaj za boljši jutri. Začeti moramo pri svojem razmisleku, ne pri politikih.

 

Igor Kovač je raziskovalec na univerzi George Washington, Washington D.C.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
0
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
15
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,757
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,599
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,009
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,600
05/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,268
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,796
07/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,369
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,782
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 988
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,076