Razkrivamo

Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki

V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v Latinski Ameriki, ameriškem tradicionalnem dvorišču. Liberalni časopisi za Moralesov odstop večinoma krivijo ljudske nemire po njegovi zmagi na volitvah prejšnji mesec, medtem ko jih alternativni mediji opisujejo kot državni udar z ameriško podporo. Dodatek k trditvam o državnemu udaru je osrednja vpletenost bolivijske vojske v Moralesov odstop. Medtem pa njegovi jezni podporniki od takrat v tisočih na ulicah in globoko razočarani protestirajo proti njegovemu odhodu.

17.11.2019 21:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Bolivija   Evo Morales   ZDA   Latinska Amerika   Čile   Brazilija   Kolumbija   Venezuela   strateške surovine

Svoj politični konec je zdaj že nekdanji bolivijski predsednik Morales, na čigar prvi inavguraciji je bil tudi pokojni slovenski predsednik Janez Drnovšek, označil kot "najbolj prebrisan in katastrofalen prevrat v zgodovini".

Jeanine Añez, desno usmerjena predsednica bolivijskega senata, se je razglasila za začasno predsednico Bolivije in Moralesu – v strahu za njegovo osebno varnost – dovolila oditi v azil v mehiško glavno mesto, ki leži skoraj pet tisoč kilometrov proti severu. Añezova je 52-letna odvetnica in konservativna političarka, članica desnosredinske stranke Demokratsko socialno gibanje. Njeno ime je malo znano med bolivijskimi staroselskimi skupnostmi, ki sestavljajo okoli 60 odstotkov prebivalstva. Añezova, ki je v bolivijskem senatu od leta 2010 in je bila dolgo kritična do Moralesove vlade, je prejšnji teden izjavila: "Izvijamo se iz ene najtemnejših epizod naše demokratične zgodovine." Nova začasna predsednica, ki trdno veruje v krščanstvo, je po Moralesovem odstopu dejala: "Bog je dovolil, da se je Sveto pismo vrnilo v (predsedniško) palačo. Naj nas blagoslovi." To kaže na dokončno slovo od Moralesove politike, ko je v Boliviji prepovedal službene verske prisege. 

 

Sam Morales je odrekel legitimnost Jeanine Añez in označil svoj padec za "najbolj prebrisan in katastrofalen prevrat v zgodovini". Medtem je Añezova pozvala k novim volitvah, ki se naj izvršijo, kakor hitro je mogoče.

 

 

Diametralno nasprotne ocene

 

Gotovo si je v Washingtonu administracija Donalda Trumpa želela videti Moralesov odhod, kajti njegova socialno napredna politika ni bila naklonjena naložbam ameriških korporacij. Predsednik Trump je poudaril, da je bil Moralesov odstop "pomemben trenutek za demokracijo na zahodni polobli". Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je javno izpostavil "številne moteče nepravilnosti na bolivijskih volitvah 20. oktobra" in pozval k "svobodnim in poštenim volitvam, ki bodo odražale voljo bolivijskih ljudi".

 

 

Takole pokroviteljsko je mehiški zunanji minister sprejel "bolivijskega emigranta" Eva Moralesa.

 

 

Kakorkoli, do sedaj ni bilo še nobenega jasnega dokaza o goljufijah na volitvah v prejšnjem mesecu, za katere je Morales trdil, da je zmagal z malo več kot desetodstotno razliko. Po pazljivem proučevanju bolivijskih volitev je washingtonski možganski trust, Center za gospodarske in politične raziskave (CEPR), ugotovil, da "ni nobenega dokaza, da so nepravilnosti ali prevare vplivale na uradni rezultat, ki je predsedniku Evu Moralesu prinesel zmago v prvem krogu"Guillaume Long, višji politični analitik pri CEPR, je po proučevanju bolivijskih volitev dejal, da "preprosto ni statistične ali dokazne osnove za izpodbijanje preštetih glasov, ki kažejo, da je Evo Morales zmagal v prvem krogu". Long je uradno poročilo označil kot "zakonsko obvezujoče in popolnoma pregledno".

 

Organizacija ameriških držav (OAS), celinsko združenje držav Amerik, je vztrajala, da so bile bolivijske volitve "čista manipulacija" in pozvala, naj se rezultati razveljavijo. Videti je, da so stališča OAS daleč od nepristranskih. Pomembno pa je pripomniti, da od 35 držav, ki sestavljajo OAS, Združene države zlahka največ finančno prispevajo tej organizaciji. V zadnjih letih je Washington priskrbel skoraj 60 odstotkov vseh sredstev, kar ZDA neizogibno omogoča precej močnejši glas v primerjavi z ostalimi državami.

 

 

Strateški pomen litija

 

V mednarodnih zadevah velike države in njihovi interesi običajno prevladujejo nad manjšimi državami. Amerika je danes še vedno z veliko prednostjo najmočnejša država na svetu. Bolivija, po drugi strani, ostaja ena najrevnejših držav v Latinski Ameriki. Vendar je to država, bogata z naravnimi viri, od kositra in svinca do srebra in zlata. V Boliviji so največje znane zaloge litija na svetu. Litij je dragocen element, ki se uporablja v proizvodnji letal, baterij in tudi pri zdravljenju duševnih bolezni, kot sta bipolarna motnja in shizofrenija.

 

Bolivija se nahaja na strateško pomembnem prostoru, stisnjena med dve največji južnoameriški državi – Brazilijo na severu in Argentino na jugu. Veliko bolivijskih naravnih virov je še neizkoriščenih in gotovo bi moralo pri tem ostati, če naj bi obsežen rastlinski in živalski svet ostal nedotaknjen.

 

 

Moralesov pobeg v Mehiko je sprožil proteste njegovih privržencev kot tudi nasprotnikov.

 

 

Za bolivijsko oligarhijo, ki je trdno proti Moralesu, pravijo, da je posebno vznemirjena zaradi njegove trditve o še eni zmagi na volitvah. V bolivijski družbi si je konservativna elita želela, da bi prevzel oblast nekdo, ki bi bil bolj skladen z njenimi stališči. Ne smemo pozabiti, da ZDA nadzira Latinsko Ameriko in da že več generacij načrtovalcev iz Washingtona pripisuje Južni in Srednji Ameriki osrednji pomen pri svetovni moči ZDA.

 

 

Vplivne interesne sfere

 

Združene države Amerike niso edinstvena v tem pogledu. V zgodovini je mnogo mogočnih držav poskušalo vplivati na ozemlja sosednjih držav ali blizu svojih meja. Sovjetska zveza na primer je iskala premoč v Centralni Aziji in tudi v delih vzhodne in srednje Evrope. Sovjeti so vojaško posredovali na Madžarskem (1956), v Češkoslovaški (1968) in Afganistanu (1979), da bi obdržali nadzor nad območji, ki so jih smatrali za svoja. 

 

Leta 1971 je svet za nacionalno varnost predsednika Richarda Nixona opozoril, da ne morejo upati, da "bodo lahko ohranili prevlado kjerkoli na svetu", če ne je bodo obranili v Latinski Ameriki. Nixon se je strinjal in leta 1973 potrdil ukaze, na podlagi katerih je CIA v Čilu pomagala strmoglaviti predsednika Salvadora Allendeja. Namesto njega so nastavili diktatorja Augusta Pinocheta, ki 16 let vladal z železno pestjo. 

 

ZDA so se v Latinsko Ameriko desetletja vmešavale posredno ali neposredno, da bi ohranile svojo moč, na primer v Gvatemali (1954), Braziliji (1964) in Argentini (1976). Danes imajo Združene države v Latinski Ameriki 76 vojaških baz, večino v Srednji Ameriki in na Karibih. Nekatere so tudi v Južni Ameriki, v Kolumbiji jih je zdaj sedem in vsaj tri so na jugu v bližnjem Peruju. V tem stoletju so ameriške vlade zagotovile milijarde dolarjev vojaške pomoči Kolumbiji. Kolumbijske oborožene sile so večinoma izurjene in oborožene v ZDA, na kolumbijskem tleh je okoli dvesto ameriških čet. Na severu Kolumbija meji na Venezuelo, državo z največjimi znanimi rezervami nafte na svetu, celo večjimi kot jih ima Savdska Arabija. Podatki, ki niso nepomembni.

 

 

Venezuela in washingtonski dobri samaritani

 

Ameriške vladne organizacije, npr. Ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID), zalagajo ljudi iz venezuelske opozicije z milijoni dolarjev. Washington je do preklica uvedel gospodarske sankcije proti Venezueli. Glavni cilj ameriškega pritiska je strmoglavljenje predsednika Nicolasa Madura in na njegovo mesto nastaviti prijatelja Juana Guaidója, ki je tretjo stopnjo izobrazbe dosegel na zasebni univerzi George Washington v ameriški prestolnici. Vendar za zadeve okoli Madura in venezuelskega ljudstva ne moremo kriviti samo Washingtona. Maduro s svojimi škodljivimi socialnimi politikami in neuspešnim uvajanjem raznovrstnosti, s katerimi bi ublažil veliko odvisnost Venezuele od proizvodnje nafte, ni pomagal svojemu narodu. Med njegovo šestletno vladavino je več kot deset odstotkov prebivalstva odšlo iz države, vsaj štiri milijone jih odhaja.

 

 

Kakorkoli obračamo, padec Eva Moralesa je za Združene države sijajna novica.

 

 

Če bi ZDA spet dobile nadzor nad Venezuelo, bi to bila velika spodbuda za njihovo svetovno prevlado. Ob tem, da so v državi največje znane rezerve nafte, ima Venezuela tudi največje odkrite rezerve diamantov na svetu in drugo največjo zalogo zlata. Nadalje premore pomembne količine dragocenih materialov, kot sta železova ruda in aluminij.

 

 

Dobri striček Sam iz severa?

 

Washington že uživa v ponovno pridobljenem delu izgubljenega vpliva v Latinski Ameriki, ker je razvil tesnejše vezi z Brazilijo, "velikanom juga". Aktualna predsednika Jair Bolsonaro in Donald Trump delita podobne skrajno desne poglede, v javnosti zagovarjata in hvalita drug drugega. Manj kot tri mesece po prihodu na oblast marca 2019 je Bolsonaro obiskal Belo hišo, kjer ga je Trump toplo sprejel. V zameno je ameriški predsednik obljubil, da bo kmalu obiskal Brazilijo. 

 

Septembra 2019 je brazilski zunanji minister Ernesto Araujo označil odnose med Združenimi državami in Brazilijo za tesnejše kot kdajkoli prej. Araujo je letos vsaj šestkrat obiskal ZDA, kajti državi oblikujeta sporazume o prosti trgovini in naložbah v infrastrukturo. Trgovinska menjava med Brazilijo in Ameriko se je povečala za pet odstotkov v primerjavi z letom prej in do oktobra 2019 dosegla 55 milijard dolarjev. Trump želi zmanjšati kitajsko trgovino z Brazilijo, ki že leta stalno raste. Med svojo kampanjo leta 2018 je bil Bolsonaro večkrat kritičen do Kitajske in obtoževal Peking, da skuša "kupiti Brazilijo".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.707
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.540
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.173
04/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.913
05/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.136
06/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.552
07/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.623
08/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.656
09/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.568
10/
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.447