Razkrivamo

Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki

V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v Latinski Ameriki, ameriškem tradicionalnem dvorišču. Liberalni časopisi za Moralesov odstop večinoma krivijo ljudske nemire po njegovi zmagi na volitvah prejšnji mesec, medtem ko jih alternativni mediji opisujejo kot državni udar z ameriško podporo. Dodatek k trditvam o državnemu udaru je osrednja vpletenost bolivijske vojske v Moralesov odstop. Medtem pa njegovi jezni podporniki od takrat v tisočih na ulicah in globoko razočarani protestirajo proti njegovemu odhodu.

17.11.2019 21:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Bolivija   Evo Morales   ZDA   Latinska Amerika   Čile   Brazilija   Kolumbija   Venezuela   strateške surovine

Svoj politični konec je zdaj že nekdanji bolivijski predsednik Morales, na čigar prvi inavguraciji je bil tudi pokojni slovenski predsednik Janez Drnovšek, označil kot "najbolj prebrisan in katastrofalen prevrat v zgodovini".

Jeanine Añez, desno usmerjena predsednica bolivijskega senata, se je razglasila za začasno predsednico Bolivije in Moralesu – v strahu za njegovo osebno varnost – dovolila oditi v azil v mehiško glavno mesto, ki leži skoraj pet tisoč kilometrov proti severu. Añezova je 52-letna odvetnica in konservativna političarka, članica desnosredinske stranke Demokratsko socialno gibanje. Njeno ime je malo znano med bolivijskimi staroselskimi skupnostmi, ki sestavljajo okoli 60 odstotkov prebivalstva. Añezova, ki je v bolivijskem senatu od leta 2010 in je bila dolgo kritična do Moralesove vlade, je prejšnji teden izjavila: "Izvijamo se iz ene najtemnejših epizod naše demokratične zgodovine." Nova začasna predsednica, ki trdno veruje v krščanstvo, je po Moralesovem odstopu dejala: "Bog je dovolil, da se je Sveto pismo vrnilo v (predsedniško) palačo. Naj nas blagoslovi." To kaže na dokončno slovo od Moralesove politike, ko je v Boliviji prepovedal službene verske prisege. 

 

Sam Morales je odrekel legitimnost Jeanine Añez in označil svoj padec za "najbolj prebrisan in katastrofalen prevrat v zgodovini". Medtem je Añezova pozvala k novim volitvah, ki se naj izvršijo, kakor hitro je mogoče.

 

 

Diametralno nasprotne ocene

 

Gotovo si je v Washingtonu administracija Donalda Trumpa želela videti Moralesov odhod, kajti njegova socialno napredna politika ni bila naklonjena naložbam ameriških korporacij. Predsednik Trump je poudaril, da je bil Moralesov odstop "pomemben trenutek za demokracijo na zahodni polobli". Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je javno izpostavil "številne moteče nepravilnosti na bolivijskih volitvah 20. oktobra" in pozval k "svobodnim in poštenim volitvam, ki bodo odražale voljo bolivijskih ljudi".

 

 

Takole pokroviteljsko je mehiški zunanji minister sprejel "bolivijskega emigranta" Eva Moralesa.

 

 

Kakorkoli, do sedaj ni bilo še nobenega jasnega dokaza o goljufijah na volitvah v prejšnjem mesecu, za katere je Morales trdil, da je zmagal z malo več kot desetodstotno razliko. Po pazljivem proučevanju bolivijskih volitev je washingtonski možganski trust, Center za gospodarske in politične raziskave (CEPR), ugotovil, da "ni nobenega dokaza, da so nepravilnosti ali prevare vplivale na uradni rezultat, ki je predsedniku Evu Moralesu prinesel zmago v prvem krogu"Guillaume Long, višji politični analitik pri CEPR, je po proučevanju bolivijskih volitev dejal, da "preprosto ni statistične ali dokazne osnove za izpodbijanje preštetih glasov, ki kažejo, da je Evo Morales zmagal v prvem krogu". Long je uradno poročilo označil kot "zakonsko obvezujoče in popolnoma pregledno".

 

Organizacija ameriških držav (OAS), celinsko združenje držav Amerik, je vztrajala, da so bile bolivijske volitve "čista manipulacija" in pozvala, naj se rezultati razveljavijo. Videti je, da so stališča OAS daleč od nepristranskih. Pomembno pa je pripomniti, da od 35 držav, ki sestavljajo OAS, Združene države zlahka največ finančno prispevajo tej organizaciji. V zadnjih letih je Washington priskrbel skoraj 60 odstotkov vseh sredstev, kar ZDA neizogibno omogoča precej močnejši glas v primerjavi z ostalimi državami.

 

 

Strateški pomen litija

 

V mednarodnih zadevah velike države in njihovi interesi običajno prevladujejo nad manjšimi državami. Amerika je danes še vedno z veliko prednostjo najmočnejša država na svetu. Bolivija, po drugi strani, ostaja ena najrevnejših držav v Latinski Ameriki. Vendar je to država, bogata z naravnimi viri, od kositra in svinca do srebra in zlata. V Boliviji so največje znane zaloge litija na svetu. Litij je dragocen element, ki se uporablja v proizvodnji letal, baterij in tudi pri zdravljenju duševnih bolezni, kot sta bipolarna motnja in shizofrenija.

 

Bolivija se nahaja na strateško pomembnem prostoru, stisnjena med dve največji južnoameriški državi – Brazilijo na severu in Argentino na jugu. Veliko bolivijskih naravnih virov je še neizkoriščenih in gotovo bi moralo pri tem ostati, če naj bi obsežen rastlinski in živalski svet ostal nedotaknjen.

 

 

Moralesov pobeg v Mehiko je sprožil proteste njegovih privržencev kot tudi nasprotnikov.

 

 

Za bolivijsko oligarhijo, ki je trdno proti Moralesu, pravijo, da je posebno vznemirjena zaradi njegove trditve o še eni zmagi na volitvah. V bolivijski družbi si je konservativna elita želela, da bi prevzel oblast nekdo, ki bi bil bolj skladen z njenimi stališči. Ne smemo pozabiti, da ZDA nadzira Latinsko Ameriko in da že več generacij načrtovalcev iz Washingtona pripisuje Južni in Srednji Ameriki osrednji pomen pri svetovni moči ZDA.

 

 

Vplivne interesne sfere

 

Združene države Amerike niso edinstvena v tem pogledu. V zgodovini je mnogo mogočnih držav poskušalo vplivati na ozemlja sosednjih držav ali blizu svojih meja. Sovjetska zveza na primer je iskala premoč v Centralni Aziji in tudi v delih vzhodne in srednje Evrope. Sovjeti so vojaško posredovali na Madžarskem (1956), v Češkoslovaški (1968) in Afganistanu (1979), da bi obdržali nadzor nad območji, ki so jih smatrali za svoja. 

 

Leta 1971 je svet za nacionalno varnost predsednika Richarda Nixona opozoril, da ne morejo upati, da "bodo lahko ohranili prevlado kjerkoli na svetu", če ne je bodo obranili v Latinski Ameriki. Nixon se je strinjal in leta 1973 potrdil ukaze, na podlagi katerih je CIA v Čilu pomagala strmoglaviti predsednika Salvadora Allendeja. Namesto njega so nastavili diktatorja Augusta Pinocheta, ki 16 let vladal z železno pestjo. 

 

ZDA so se v Latinsko Ameriko desetletja vmešavale posredno ali neposredno, da bi ohranile svojo moč, na primer v Gvatemali (1954), Braziliji (1964) in Argentini (1976). Danes imajo Združene države v Latinski Ameriki 76 vojaških baz, večino v Srednji Ameriki in na Karibih. Nekatere so tudi v Južni Ameriki, v Kolumbiji jih je zdaj sedem in vsaj tri so na jugu v bližnjem Peruju. V tem stoletju so ameriške vlade zagotovile milijarde dolarjev vojaške pomoči Kolumbiji. Kolumbijske oborožene sile so večinoma izurjene in oborožene v ZDA, na kolumbijskem tleh je okoli dvesto ameriških čet. Na severu Kolumbija meji na Venezuelo, državo z največjimi znanimi rezervami nafte na svetu, celo večjimi kot jih ima Savdska Arabija. Podatki, ki niso nepomembni.

 

 

Venezuela in washingtonski dobri samaritani

 

Ameriške vladne organizacije, npr. Ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID), zalagajo ljudi iz venezuelske opozicije z milijoni dolarjev. Washington je do preklica uvedel gospodarske sankcije proti Venezueli. Glavni cilj ameriškega pritiska je strmoglavljenje predsednika Nicolasa Madura in na njegovo mesto nastaviti prijatelja Juana Guaidója, ki je tretjo stopnjo izobrazbe dosegel na zasebni univerzi George Washington v ameriški prestolnici. Vendar za zadeve okoli Madura in venezuelskega ljudstva ne moremo kriviti samo Washingtona. Maduro s svojimi škodljivimi socialnimi politikami in neuspešnim uvajanjem raznovrstnosti, s katerimi bi ublažil veliko odvisnost Venezuele od proizvodnje nafte, ni pomagal svojemu narodu. Med njegovo šestletno vladavino je več kot deset odstotkov prebivalstva odšlo iz države, vsaj štiri milijone jih odhaja.

 

 

Kakorkoli obračamo, padec Eva Moralesa je za Združene države sijajna novica.

 

 

Če bi ZDA spet dobile nadzor nad Venezuelo, bi to bila velika spodbuda za njihovo svetovno prevlado. Ob tem, da so v državi največje znane rezerve nafte, ima Venezuela tudi največje odkrite rezerve diamantov na svetu in drugo največjo zalogo zlata. Nadalje premore pomembne količine dragocenih materialov, kot sta železova ruda in aluminij.

 

 

Dobri striček Sam iz severa?

 

Washington že uživa v ponovno pridobljenem delu izgubljenega vpliva v Latinski Ameriki, ker je razvil tesnejše vezi z Brazilijo, "velikanom juga". Aktualna predsednika Jair Bolsonaro in Donald Trump delita podobne skrajno desne poglede, v javnosti zagovarjata in hvalita drug drugega. Manj kot tri mesece po prihodu na oblast marca 2019 je Bolsonaro obiskal Belo hišo, kjer ga je Trump toplo sprejel. V zameno je ameriški predsednik obljubil, da bo kmalu obiskal Brazilijo. 

 

Septembra 2019 je brazilski zunanji minister Ernesto Araujo označil odnose med Združenimi državami in Brazilijo za tesnejše kot kdajkoli prej. Araujo je letos vsaj šestkrat obiskal ZDA, kajti državi oblikujeta sporazume o prosti trgovini in naložbah v infrastrukturo. Trgovinska menjava med Brazilijo in Ameriko se je povečala za pet odstotkov v primerjavi z letom prej in do oktobra 2019 dosegla 55 milijard dolarjev. Trump želi zmanjšati kitajsko trgovino z Brazilijo, ki že leta stalno raste. Med svojo kampanjo leta 2018 je bil Bolsonaro večkrat kritičen do Kitajske in obtoževal Peking, da skuša "kupiti Brazilijo".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
0
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,236
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 2,843
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,528
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,268
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,828
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,427
07/
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
Božo Cerar
Ogledov: 1,403
08/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 723
09/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,322
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 612