Razkrivamo

Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki

V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v Latinski Ameriki, ameriškem tradicionalnem dvorišču. Liberalni časopisi za Moralesov odstop večinoma krivijo ljudske nemire po njegovi zmagi na volitvah prejšnji mesec, medtem ko jih alternativni mediji opisujejo kot državni udar z ameriško podporo. Dodatek k trditvam o državnemu udaru je osrednja vpletenost bolivijske vojske v Moralesov odstop. Medtem pa njegovi jezni podporniki od takrat v tisočih na ulicah in globoko razočarani protestirajo proti njegovemu odhodu.

17.11.2019 21:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Bolivija   Evo Morales   ZDA   Latinska Amerika   Čile   Brazilija   Kolumbija   Venezuela   strateške surovine

Svoj politični konec je zdaj že nekdanji bolivijski predsednik Morales, na čigar prvi inavguraciji je bil tudi pokojni slovenski predsednik Janez Drnovšek, označil kot "najbolj prebrisan in katastrofalen prevrat v zgodovini".

Jeanine Añez, desno usmerjena predsednica bolivijskega senata, se je razglasila za začasno predsednico Bolivije in Moralesu – v strahu za njegovo osebno varnost – dovolila oditi v azil v mehiško glavno mesto, ki leži skoraj pet tisoč kilometrov proti severu. Añezova je 52-letna odvetnica in konservativna političarka, članica desnosredinske stranke Demokratsko socialno gibanje. Njeno ime je malo znano med bolivijskimi staroselskimi skupnostmi, ki sestavljajo okoli 60 odstotkov prebivalstva. Añezova, ki je v bolivijskem senatu od leta 2010 in je bila dolgo kritična do Moralesove vlade, je prejšnji teden izjavila: "Izvijamo se iz ene najtemnejših epizod naše demokratične zgodovine." Nova začasna predsednica, ki trdno veruje v krščanstvo, je po Moralesovem odstopu dejala: "Bog je dovolil, da se je Sveto pismo vrnilo v (predsedniško) palačo. Naj nas blagoslovi." To kaže na dokončno slovo od Moralesove politike, ko je v Boliviji prepovedal službene verske prisege. 

 

Sam Morales je odrekel legitimnost Jeanine Añez in označil svoj padec za "najbolj prebrisan in katastrofalen prevrat v zgodovini". Medtem je Añezova pozvala k novim volitvah, ki se naj izvršijo, kakor hitro je mogoče.

 

 

Diametralno nasprotne ocene

 

Gotovo si je v Washingtonu administracija Donalda Trumpa želela videti Moralesov odhod, kajti njegova socialno napredna politika ni bila naklonjena naložbam ameriških korporacij. Predsednik Trump je poudaril, da je bil Moralesov odstop "pomemben trenutek za demokracijo na zahodni polobli". Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je javno izpostavil "številne moteče nepravilnosti na bolivijskih volitvah 20. oktobra" in pozval k "svobodnim in poštenim volitvam, ki bodo odražale voljo bolivijskih ljudi".

 

 

Takole pokroviteljsko je mehiški zunanji minister sprejel "bolivijskega emigranta" Eva Moralesa.

 

 

Kakorkoli, do sedaj ni bilo še nobenega jasnega dokaza o goljufijah na volitvah v prejšnjem mesecu, za katere je Morales trdil, da je zmagal z malo več kot desetodstotno razliko. Po pazljivem proučevanju bolivijskih volitev je washingtonski možganski trust, Center za gospodarske in politične raziskave (CEPR), ugotovil, da "ni nobenega dokaza, da so nepravilnosti ali prevare vplivale na uradni rezultat, ki je predsedniku Evu Moralesu prinesel zmago v prvem krogu"Guillaume Long, višji politični analitik pri CEPR, je po proučevanju bolivijskih volitev dejal, da "preprosto ni statistične ali dokazne osnove za izpodbijanje preštetih glasov, ki kažejo, da je Evo Morales zmagal v prvem krogu". Long je uradno poročilo označil kot "zakonsko obvezujoče in popolnoma pregledno".

 

Organizacija ameriških držav (OAS), celinsko združenje držav Amerik, je vztrajala, da so bile bolivijske volitve "čista manipulacija" in pozvala, naj se rezultati razveljavijo. Videti je, da so stališča OAS daleč od nepristranskih. Pomembno pa je pripomniti, da od 35 držav, ki sestavljajo OAS, Združene države zlahka največ finančno prispevajo tej organizaciji. V zadnjih letih je Washington priskrbel skoraj 60 odstotkov vseh sredstev, kar ZDA neizogibno omogoča precej močnejši glas v primerjavi z ostalimi državami.

 

 

Strateški pomen litija

 

V mednarodnih zadevah velike države in njihovi interesi običajno prevladujejo nad manjšimi državami. Amerika je danes še vedno z veliko prednostjo najmočnejša država na svetu. Bolivija, po drugi strani, ostaja ena najrevnejših držav v Latinski Ameriki. Vendar je to država, bogata z naravnimi viri, od kositra in svinca do srebra in zlata. V Boliviji so največje znane zaloge litija na svetu. Litij je dragocen element, ki se uporablja v proizvodnji letal, baterij in tudi pri zdravljenju duševnih bolezni, kot sta bipolarna motnja in shizofrenija.

 

Bolivija se nahaja na strateško pomembnem prostoru, stisnjena med dve največji južnoameriški državi – Brazilijo na severu in Argentino na jugu. Veliko bolivijskih naravnih virov je še neizkoriščenih in gotovo bi moralo pri tem ostati, če naj bi obsežen rastlinski in živalski svet ostal nedotaknjen.

 

 

Moralesov pobeg v Mehiko je sprožil proteste njegovih privržencev kot tudi nasprotnikov.

 

 

Za bolivijsko oligarhijo, ki je trdno proti Moralesu, pravijo, da je posebno vznemirjena zaradi njegove trditve o še eni zmagi na volitvah. V bolivijski družbi si je konservativna elita želela, da bi prevzel oblast nekdo, ki bi bil bolj skladen z njenimi stališči. Ne smemo pozabiti, da ZDA nadzira Latinsko Ameriko in da že več generacij načrtovalcev iz Washingtona pripisuje Južni in Srednji Ameriki osrednji pomen pri svetovni moči ZDA.

 

 

Vplivne interesne sfere

 

Združene države Amerike niso edinstvena v tem pogledu. V zgodovini je mnogo mogočnih držav poskušalo vplivati na ozemlja sosednjih držav ali blizu svojih meja. Sovjetska zveza na primer je iskala premoč v Centralni Aziji in tudi v delih vzhodne in srednje Evrope. Sovjeti so vojaško posredovali na Madžarskem (1956), v Češkoslovaški (1968) in Afganistanu (1979), da bi obdržali nadzor nad območji, ki so jih smatrali za svoja. 

 

Leta 1971 je svet za nacionalno varnost predsednika Richarda Nixona opozoril, da ne morejo upati, da "bodo lahko ohranili prevlado kjerkoli na svetu", če ne je bodo obranili v Latinski Ameriki. Nixon se je strinjal in leta 1973 potrdil ukaze, na podlagi katerih je CIA v Čilu pomagala strmoglaviti predsednika Salvadora Allendeja. Namesto njega so nastavili diktatorja Augusta Pinocheta, ki 16 let vladal z železno pestjo. 

 

ZDA so se v Latinsko Ameriko desetletja vmešavale posredno ali neposredno, da bi ohranile svojo moč, na primer v Gvatemali (1954), Braziliji (1964) in Argentini (1976). Danes imajo Združene države v Latinski Ameriki 76 vojaških baz, večino v Srednji Ameriki in na Karibih. Nekatere so tudi v Južni Ameriki, v Kolumbiji jih je zdaj sedem in vsaj tri so na jugu v bližnjem Peruju. V tem stoletju so ameriške vlade zagotovile milijarde dolarjev vojaške pomoči Kolumbiji. Kolumbijske oborožene sile so večinoma izurjene in oborožene v ZDA, na kolumbijskem tleh je okoli dvesto ameriških čet. Na severu Kolumbija meji na Venezuelo, državo z največjimi znanimi rezervami nafte na svetu, celo večjimi kot jih ima Savdska Arabija. Podatki, ki niso nepomembni.

 

 

Venezuela in washingtonski dobri samaritani

 

Ameriške vladne organizacije, npr. Ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID), zalagajo ljudi iz venezuelske opozicije z milijoni dolarjev. Washington je do preklica uvedel gospodarske sankcije proti Venezueli. Glavni cilj ameriškega pritiska je strmoglavljenje predsednika Nicolasa Madura in na njegovo mesto nastaviti prijatelja Juana Guaidója, ki je tretjo stopnjo izobrazbe dosegel na zasebni univerzi George Washington v ameriški prestolnici. Vendar za zadeve okoli Madura in venezuelskega ljudstva ne moremo kriviti samo Washingtona. Maduro s svojimi škodljivimi socialnimi politikami in neuspešnim uvajanjem raznovrstnosti, s katerimi bi ublažil veliko odvisnost Venezuele od proizvodnje nafte, ni pomagal svojemu narodu. Med njegovo šestletno vladavino je več kot deset odstotkov prebivalstva odšlo iz države, vsaj štiri milijone jih odhaja.

 

 

Kakorkoli obračamo, padec Eva Moralesa je za Združene države sijajna novica.

 

 

Če bi ZDA spet dobile nadzor nad Venezuelo, bi to bila velika spodbuda za njihovo svetovno prevlado. Ob tem, da so v državi največje znane rezerve nafte, ima Venezuela tudi največje odkrite rezerve diamantov na svetu in drugo največjo zalogo zlata. Nadalje premore pomembne količine dragocenih materialov, kot sta železova ruda in aluminij.

 

 

Dobri striček Sam iz severa?

 

Washington že uživa v ponovno pridobljenem delu izgubljenega vpliva v Latinski Ameriki, ker je razvil tesnejše vezi z Brazilijo, "velikanom juga". Aktualna predsednika Jair Bolsonaro in Donald Trump delita podobne skrajno desne poglede, v javnosti zagovarjata in hvalita drug drugega. Manj kot tri mesece po prihodu na oblast marca 2019 je Bolsonaro obiskal Belo hišo, kjer ga je Trump toplo sprejel. V zameno je ameriški predsednik obljubil, da bo kmalu obiskal Brazilijo. 

 

Septembra 2019 je brazilski zunanji minister Ernesto Araujo označil odnose med Združenimi državami in Brazilijo za tesnejše kot kdajkoli prej. Araujo je letos vsaj šestkrat obiskal ZDA, kajti državi oblikujeta sporazume o prosti trgovini in naložbah v infrastrukturo. Trgovinska menjava med Brazilijo in Ameriko se je povečala za pet odstotkov v primerjavi z letom prej in do oktobra 2019 dosegla 55 milijard dolarjev. Trump želi zmanjšati kitajsko trgovino z Brazilijo, ki že leta stalno raste. Med svojo kampanjo leta 2018 je bil Bolsonaro večkrat kritičen do Kitajske in obtoževal Peking, da skuša "kupiti Brazilijo".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
16
22.09.2022 23:00
Rusija ponovno močneje igra na karto zastraševanja Zahoda z možnostjo uporabe jedrskega orožja. Toda po uradni ruski jedrski ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
9
21.09.2022 21:35
Predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je vsem štirim predsednikom oziroma trem ... Več.
Piše: Jože Dežman
Pakistan sides with China to escalate Azerbaijan-Armenia conflict
1
20.09.2022 20:00
The last few years have witnessed China actively promoting its Belt and Road Initiative (BRI) by wooing countries which can ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
9
15.09.2022 19:00
Prihaja nova epizoda sage o volitvah slovenskega sodnika za Sodišče Evropske unije v Luksemburgu, kjer državo že celih 18 let ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
2
14.09.2022 19:00
Predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Robert Golob na vseh mednarodnih srečanjih izpostavljata podporo Slovenije ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
China's invasion on Taiwan may soon become the question of time and opportunity
6
12.09.2022 22:00
China is behaving like a cornered cat after the stormy visit of US House Speaker Nancy Pelosi to Taiwan and that does not augur ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Balažic: Janković zastruplja prebivalce Moravške doline in jih spreminja v talce svoje sprevržene politike!
8
06.09.2022 19:00
Milan Balažic, nekdanji politik in diplomat, čigar partnerkaNina Krajniknamerava jeseni kandidirati na predsedniških volitvah, ... Več.
Piše: Uredništvo
Je skoraj izravnan proračun za letos 2022 res presenečenje, ali pa rezultat nerealnega načrtovanja 2,5 milijardnega primanjkljaja?
4
05.09.2022 22:00
Po dveh letih več kot trimilijardnega letnega proračunskega primanjkljaja so letošnja proračunska gibanja kar nekakšno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi suše so hidroelektrarne proizvedle toliko manj elektrike, da je Slovenija uvozila že četrtino vse porabljene elektrike
9
01.09.2022 19:00
Energenti so tema, ki ji zadnje čase namenjamo največ pozornosti. Na eni strani skrb glede zanesljivosti oskrbe, predvsem plina, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinovo milijardno zavezništvo z Indijo v orožju in tehnologijah
11
31.08.2022 21:00
Dva meseca pred začetkom tako imenovane posebne operacije v Ukrajini je Vladimir Putin z Indijo sklenil strateško, tržno in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kapitulacija Marte Kos in zadrega svobodnjakov ali kdor drugem očita streljanje kozlov, je lahko hitro žrtev lastnega napuha
18
30.08.2022 21:30
Po bolj ali manj pričakovani kapitulaciji Marte Kos je jasno, da se boj za predsedniško mesto bije med Natašo Pirc Musar in ... Več.
Piše: Uredništvo
Velemesto privilegijev: Ruski kolonialni imperij se začne in konča v Moskvi
20
26.08.2022 20:00
Ruska prestonica je v več pogledih velika anomalija, vojna v Ukrajini je to razkrila pred celim svetom. Apetiti ogromne Moskve, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
China is utilizing bots on social media to influence opinions about Xinjiang
5
25.08.2022 20:00
The use of strategic data sources, such as public opinion mining of social media platforms headquartered in the United States, ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Zahodni voditelji v zadnjih letih niso pokazali veliko odločnosti, da bi zmanjšali svojo odvisnost od energije avtoritarnih režimov."
12
21.08.2022 21:27
Politični voditelji seredno srečujejo z dilemo, ali ohraniti interese svojega naroda ali biti zvest moralnim normam pri ... Več.
Piše: T-Fai Yeung
Zima brez plina: Politika Evropske unije nas je pripeljala do točke, kjer morda ni več povratka
21
19.08.2022 22:50
V primeru Rusije in oskrbovanja z zemeljskim plinom bi se lahko politiki na lastno pobudo pustili podučiti še precej pred letom ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
8
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.772
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.252
03/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.395
04/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.078
05/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.244
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 887
07/
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
Milan Krek
Ogledov: 1.994
08/
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
Tomaž Seljak
Ogledov: 923
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 536
10/
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
Ivan Simič
Ogledov: 2.140