Razkrivamo

Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča

Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata konkurenčna Trst in Reka. Razlogov za skrbi ni malo: projekt nove železnice med Divačo in Koprom se odvija (pre)počasi, Reka se povezuje s Kitajci, zadnja novica pa je kitajsko-avstrijski načrt hitre železnice, ki bi tržaško pristanišče povezalo z Avstrijo, prek nje pa z ostalimi srednje- in vzhodnoevropskimi zalednimi državami. Bloombergov članek bi moral v vladnih krogih v Ljubljani sprožiti alarm, saj vzbuja dvome v sposobnost Slovenije, da strateško upravlja z Luko Koper, katere delnice so zadnje tri mesece v izrazito negativnem trendu.

21.11.2019 20:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Bloomberg   Luka Koper   Trst   Reka   železnica   Dimitrij Zadel   Avstrija   Kitajska

Fotomontaža: portal+

Pristanišča Trst, Koper in Reka tekmujejo, katero bo bolj povečalo ladijski promet, pri tem pa igrajo zelo pomembno vlogo tudi transportne poti v zaledje, predvsem železnica. Tu je Luka Koper že danes v nekonkurenčnem položaju.

Pred dobrimi šestdesetimi leti si je jugoslovanski voditelj Josip Broz Tito zamislil načrt, s katerim bi končali stoletno italijansko prevlado nad trgovino v Jadranskem morju. Danes kitajski kapital grozi, da bo ponovno premešal karte in spodkopal pomorsko zapuščino komunističnega samodržca, uvodoma piše Bloomberg (vir), ki v prispevku z naslovom Kitajsko-avstrijski sporazum grozi z uničenjem Titovih sanj na Jadranu (Chino-Avstria Deal Threatens to Kill Off Tito's Adriatic Dream), objavljenim pred dnevi, opisuje začetke edinega slovenskega pristanišča. Tito naj bi leta 1957 ukazal, da se v najkrajšem času v Kopru zgradi pristanišče, ki bi lahko tržaškemu sosedu prevzelo posel. Jugoslovanske pomorske ambicije so bile še večje: nekega dne bi koprsko pristanišče lahko konkuriralo celo severnonemškemu Hamburgu, enemu največjih pristanišč v Evropi. Po razpadu socialistične Jugoslavije je Koper ostal edino slovensko pristanišče, uspel je ohraniti največji kontejnerski terminal na Jadranu, ki zagotavlja strateško pomemben ladijski prevoz za celinske države v neposredni soseščini, zlasti Avstrijo, Madžarsko in Sloveško.

 

Toda že jutri se lahko privilegiran položaj Luke Koper spremeni, opozarja Bloomberg. Gre za načrtovano hitro železnico, ki jo gradita Kitajska in Avstrija oziroma China Communications Construction Co. in avstrijske zvezne železnice (Österreichische Bundesbahnen, ÖBB). Nova železnica naj bi bolj povezala tržaško pristanišče z zaledjem, kar bi bila za Koper, ki je komaj deset kilometrov stran (Bloomberg napačno navaja, da sta Koper in Trst 25 kilometrov narazen), brez dvoma slaba novica. Hitra železnica do Trsta, zaradi katere bi Avstrija postopoma opustila uporabo koprskega pristanišča, je del projekta kitajskega predsednika Xi Jinpinga, imenovanega Iniciativa pasu in ceste (Belt and Road Initiative). Že brez tega ima Luka Koper precej težav s konkurenco, ne samo s Trstom na severu, pač pa tudi hrvaško Reko na jugu. Ta tri pristanišča namreč tekmujejo, kdo bo bolj povečal ladijski promet, pri tem igrajo zelo pomembno vlogo tudi transportne poti v celinsko zaledje. Bloomberg ugotavlja, da je Ahilova peta koperskega pristanišča zastarela železniška povezava, česar se zaveda tudi predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel. Za Bloomberg je dejal, da luka potrebuje novo železniško povezavo: "Pristanišča so le člen v verigi. Ne gre le za pristanišče, ampak za povezanost z notranjostjo."

 

Luka Koper za slovensko ekonomijo nikakor ni nepomembna, saj predstavlja večji del 1,5 % deleža v nacionalni ekonomiji. Tu je še socialni moment, kajti kar 12 % vseh delovnih mest v Kopru je odvisnih od pristanišča, Luka Koper pa kotira tudi na Ljubljanski borzi. Po uvedbi tržnega gospodarstva je delniška družba Luka Koper zelo profitirala z novimi demokracijami srednje in vzhodne Evrope, saj je pritegnila naročila za ladijski prevoz iz vse regije, vključno z Madžarsko in Slovaško, kot tudi iz oddaljenejših dežel.

 

Konkurenca pa je huda. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je promet Luke Koper glede na lanskega upadel za odstotek. Na drugi strani ga je Trst povečal za skoraj 10 %, Reka pa kar za 18! Podatki so za Koper še bolj neugodni, če pogledamo stroške delovne sile in transportne takse in dajatve: dobiček v prvem polletju je v Luki Koper padel za skoraj tretjino (28 %). Vse to se pozna na borzi, kjer so delnice Luke Koper od začetka avgusta izgubile kar 17 % vrednosti, kar je drugi najslabši rezultat med 11 slovenskimi družbami, ki trenutno kotirajo na Ljubljanski borzi. Samo špedicijsko podjetje Intereuropa Group d.d., ki ima prav tako sedež v Kopru, je poslovalo slabše. O tem, kako pomembna ali celo usodna je transportna povezava s Koprom, je za Bloomberg spregovoril tudi ekonomist Jože P. Damijan: "Edini pravi problem Luke Koper je zastarela železniška povezava, ki ne zagotavlja dovoljšnje kapacitete.

 

Če na eni strani tržaško pristanišče načrtuje boljše in hitrejše transportne povezave z notranjostjo, potem želi reško pristaniške, ki je v državni lasti, do leta 2021 s kitajsko pomočjo za kar 80 % povečati kapacitete svojih terminalov. "Integracija Kitajske in kitajskih podjetij v tržaško in reško pristanišče utegneta začeti spodkopavati vlogo Luke Koper kot vodilnega in najpomembnejšega pristanišča v severnem Jadranu", je za Bloomberg potrdil tudi Lojze Kozole, analitik ljubljanske borznoposredniške hiše Ilirika.

 

Toda koprska luka se ne da. Družba od leta 2006 po merilih UNCTD (United Nations Conference on Trade and Development) kotira bolje od konkurenčnih pristanišč na Jadranu in zaenkrat še vedno ustvarja trikrat večji železniški promet kot Trst. V gradnji je tudi nov terminal, v začetni fazi je projekt nove železniške povezave med Divačo in Koprom, vreden 1200 milijonov evrov, vendar to še vedno ni zagotovilo, da je prihodnost Luke Koper in s tem tudi Kopra brezskrbna. Gradnja nove železnice lahko traja leta, morda celo desetletje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
2
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.224
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.914
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.212
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.897
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.335
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.107
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.568