Razkrivamo

Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča

Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata konkurenčna Trst in Reka. Razlogov za skrbi ni malo: projekt nove železnice med Divačo in Koprom se odvija (pre)počasi, Reka se povezuje s Kitajci, zadnja novica pa je kitajsko-avstrijski načrt hitre železnice, ki bi tržaško pristanišče povezalo z Avstrijo, prek nje pa z ostalimi srednje- in vzhodnoevropskimi zalednimi državami. Bloombergov članek bi moral v vladnih krogih v Ljubljani sprožiti alarm, saj vzbuja dvome v sposobnost Slovenije, da strateško upravlja z Luko Koper, katere delnice so zadnje tri mesece v izrazito negativnem trendu.

21.11.2019 20:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Bloomberg   Luka Koper   Trst   Reka   železnica   Dimitrij Zadel   Avstrija   Kitajska

Fotomontaža: portal+

Pristanišča Trst, Koper in Reka tekmujejo, katero bo bolj povečalo ladijski promet, pri tem pa igrajo zelo pomembno vlogo tudi transportne poti v zaledje, predvsem železnica. Tu je Luka Koper že danes v nekonkurenčnem položaju.

Pred dobrimi šestdesetimi leti si je jugoslovanski voditelj Josip Broz Tito zamislil načrt, s katerim bi končali stoletno italijansko prevlado nad trgovino v Jadranskem morju. Danes kitajski kapital grozi, da bo ponovno premešal karte in spodkopal pomorsko zapuščino komunističnega samodržca, uvodoma piše Bloomberg (vir), ki v prispevku z naslovom Kitajsko-avstrijski sporazum grozi z uničenjem Titovih sanj na Jadranu (Chino-Avstria Deal Threatens to Kill Off Tito's Adriatic Dream), objavljenim pred dnevi, opisuje začetke edinega slovenskega pristanišča. Tito naj bi leta 1957 ukazal, da se v najkrajšem času v Kopru zgradi pristanišče, ki bi lahko tržaškemu sosedu prevzelo posel. Jugoslovanske pomorske ambicije so bile še večje: nekega dne bi koprsko pristanišče lahko konkuriralo celo severnonemškemu Hamburgu, enemu največjih pristanišč v Evropi. Po razpadu socialistične Jugoslavije je Koper ostal edino slovensko pristanišče, uspel je ohraniti največji kontejnerski terminal na Jadranu, ki zagotavlja strateško pomemben ladijski prevoz za celinske države v neposredni soseščini, zlasti Avstrijo, Madžarsko in Sloveško.

 

Toda že jutri se lahko privilegiran položaj Luke Koper spremeni, opozarja Bloomberg. Gre za načrtovano hitro železnico, ki jo gradita Kitajska in Avstrija oziroma China Communications Construction Co. in avstrijske zvezne železnice (Österreichische Bundesbahnen, ÖBB). Nova železnica naj bi bolj povezala tržaško pristanišče z zaledjem, kar bi bila za Koper, ki je komaj deset kilometrov stran (Bloomberg napačno navaja, da sta Koper in Trst 25 kilometrov narazen), brez dvoma slaba novica. Hitra železnica do Trsta, zaradi katere bi Avstrija postopoma opustila uporabo koprskega pristanišča, je del projekta kitajskega predsednika Xi Jinpinga, imenovanega Iniciativa pasu in ceste (Belt and Road Initiative). Že brez tega ima Luka Koper precej težav s konkurenco, ne samo s Trstom na severu, pač pa tudi hrvaško Reko na jugu. Ta tri pristanišča namreč tekmujejo, kdo bo bolj povečal ladijski promet, pri tem igrajo zelo pomembno vlogo tudi transportne poti v celinsko zaledje. Bloomberg ugotavlja, da je Ahilova peta koperskega pristanišča zastarela železniška povezava, česar se zaveda tudi predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel. Za Bloomberg je dejal, da luka potrebuje novo železniško povezavo: "Pristanišča so le člen v verigi. Ne gre le za pristanišče, ampak za povezanost z notranjostjo."

 

Luka Koper za slovensko ekonomijo nikakor ni nepomembna, saj predstavlja večji del 1,5 % deleža v nacionalni ekonomiji. Tu je še socialni moment, kajti kar 12 % vseh delovnih mest v Kopru je odvisnih od pristanišča, Luka Koper pa kotira tudi na Ljubljanski borzi. Po uvedbi tržnega gospodarstva je delniška družba Luka Koper zelo profitirala z novimi demokracijami srednje in vzhodne Evrope, saj je pritegnila naročila za ladijski prevoz iz vse regije, vključno z Madžarsko in Slovaško, kot tudi iz oddaljenejših dežel.

 

Konkurenca pa je huda. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je promet Luke Koper glede na lanskega upadel za odstotek. Na drugi strani ga je Trst povečal za skoraj 10 %, Reka pa kar za 18! Podatki so za Koper še bolj neugodni, če pogledamo stroške delovne sile in transportne takse in dajatve: dobiček v prvem polletju je v Luki Koper padel za skoraj tretjino (28 %). Vse to se pozna na borzi, kjer so delnice Luke Koper od začetka avgusta izgubile kar 17 % vrednosti, kar je drugi najslabši rezultat med 11 slovenskimi družbami, ki trenutno kotirajo na Ljubljanski borzi. Samo špedicijsko podjetje Intereuropa Group d.d., ki ima prav tako sedež v Kopru, je poslovalo slabše. O tem, kako pomembna ali celo usodna je transportna povezava s Koprom, je za Bloomberg spregovoril tudi ekonomist Jože P. Damijan: "Edini pravi problem Luke Koper je zastarela železniška povezava, ki ne zagotavlja dovoljšnje kapacitete.

 

Če na eni strani tržaško pristanišče načrtuje boljše in hitrejše transportne povezave z notranjostjo, potem želi reško pristaniške, ki je v državni lasti, do leta 2021 s kitajsko pomočjo za kar 80 % povečati kapacitete svojih terminalov. "Integracija Kitajske in kitajskih podjetij v tržaško in reško pristanišče utegneta začeti spodkopavati vlogo Luke Koper kot vodilnega in najpomembnejšega pristanišča v severnem Jadranu", je za Bloomberg potrdil tudi Lojze Kozole, analitik ljubljanske borznoposredniške hiše Ilirika.

 

Toda koprska luka se ne da. Družba od leta 2006 po merilih UNCTD (United Nations Conference on Trade and Development) kotira bolje od konkurenčnih pristanišč na Jadranu in zaenkrat še vedno ustvarja trikrat večji železniški promet kot Trst. V gradnji je tudi nov terminal, v začetni fazi je projekt nove železniške povezave med Divačo in Koprom, vreden 1200 milijonov evrov, vendar to še vedno ni zagotovilo, da je prihodnost Luke Koper in s tem tudi Kopra brezskrbna. Gradnja nove železnice lahko traja leta, morda celo desetletje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.788
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.605
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.208
04/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.722
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.780
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.969
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.897
08/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.146
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.645
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.657