Razkrivamo

Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča

Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata konkurenčna Trst in Reka. Razlogov za skrbi ni malo: projekt nove železnice med Divačo in Koprom se odvija (pre)počasi, Reka se povezuje s Kitajci, zadnja novica pa je kitajsko-avstrijski načrt hitre železnice, ki bi tržaško pristanišče povezalo z Avstrijo, prek nje pa z ostalimi srednje- in vzhodnoevropskimi zalednimi državami. Bloombergov članek bi moral v vladnih krogih v Ljubljani sprožiti alarm, saj vzbuja dvome v sposobnost Slovenije, da strateško upravlja z Luko Koper, katere delnice so zadnje tri mesece v izrazito negativnem trendu.

21.11.2019 20:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Bloomberg   Luka Koper   Trst   Reka   železnica   Dimitrij Zadel   Avstrija   Kitajska

Fotomontaža: portal+

Pristanišča Trst, Koper in Reka tekmujejo, katero bo bolj povečalo ladijski promet, pri tem pa igrajo zelo pomembno vlogo tudi transportne poti v zaledje, predvsem železnica. Tu je Luka Koper že danes v nekonkurenčnem položaju.

Pred dobrimi šestdesetimi leti si je jugoslovanski voditelj Josip Broz Tito zamislil načrt, s katerim bi končali stoletno italijansko prevlado nad trgovino v Jadranskem morju. Danes kitajski kapital grozi, da bo ponovno premešal karte in spodkopal pomorsko zapuščino komunističnega samodržca, uvodoma piše Bloomberg (vir), ki v prispevku z naslovom Kitajsko-avstrijski sporazum grozi z uničenjem Titovih sanj na Jadranu (Chino-Avstria Deal Threatens to Kill Off Tito's Adriatic Dream), objavljenim pred dnevi, opisuje začetke edinega slovenskega pristanišča. Tito naj bi leta 1957 ukazal, da se v najkrajšem času v Kopru zgradi pristanišče, ki bi lahko tržaškemu sosedu prevzelo posel. Jugoslovanske pomorske ambicije so bile še večje: nekega dne bi koprsko pristanišče lahko konkuriralo celo severnonemškemu Hamburgu, enemu največjih pristanišč v Evropi. Po razpadu socialistične Jugoslavije je Koper ostal edino slovensko pristanišče, uspel je ohraniti največji kontejnerski terminal na Jadranu, ki zagotavlja strateško pomemben ladijski prevoz za celinske države v neposredni soseščini, zlasti Avstrijo, Madžarsko in Sloveško.

 

Toda že jutri se lahko privilegiran položaj Luke Koper spremeni, opozarja Bloomberg. Gre za načrtovano hitro železnico, ki jo gradita Kitajska in Avstrija oziroma China Communications Construction Co. in avstrijske zvezne železnice (Österreichische Bundesbahnen, ÖBB). Nova železnica naj bi bolj povezala tržaško pristanišče z zaledjem, kar bi bila za Koper, ki je komaj deset kilometrov stran (Bloomberg napačno navaja, da sta Koper in Trst 25 kilometrov narazen), brez dvoma slaba novica. Hitra železnica do Trsta, zaradi katere bi Avstrija postopoma opustila uporabo koprskega pristanišča, je del projekta kitajskega predsednika Xi Jinpinga, imenovanega Iniciativa pasu in ceste (Belt and Road Initiative). Že brez tega ima Luka Koper precej težav s konkurenco, ne samo s Trstom na severu, pač pa tudi hrvaško Reko na jugu. Ta tri pristanišča namreč tekmujejo, kdo bo bolj povečal ladijski promet, pri tem igrajo zelo pomembno vlogo tudi transportne poti v celinsko zaledje. Bloomberg ugotavlja, da je Ahilova peta koperskega pristanišča zastarela železniška povezava, česar se zaveda tudi predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel. Za Bloomberg je dejal, da luka potrebuje novo železniško povezavo: "Pristanišča so le člen v verigi. Ne gre le za pristanišče, ampak za povezanost z notranjostjo."

 

Luka Koper za slovensko ekonomijo nikakor ni nepomembna, saj predstavlja večji del 1,5 % deleža v nacionalni ekonomiji. Tu je še socialni moment, kajti kar 12 % vseh delovnih mest v Kopru je odvisnih od pristanišča, Luka Koper pa kotira tudi na Ljubljanski borzi. Po uvedbi tržnega gospodarstva je delniška družba Luka Koper zelo profitirala z novimi demokracijami srednje in vzhodne Evrope, saj je pritegnila naročila za ladijski prevoz iz vse regije, vključno z Madžarsko in Slovaško, kot tudi iz oddaljenejših dežel.

 

Konkurenca pa je huda. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je promet Luke Koper glede na lanskega upadel za odstotek. Na drugi strani ga je Trst povečal za skoraj 10 %, Reka pa kar za 18! Podatki so za Koper še bolj neugodni, če pogledamo stroške delovne sile in transportne takse in dajatve: dobiček v prvem polletju je v Luki Koper padel za skoraj tretjino (28 %). Vse to se pozna na borzi, kjer so delnice Luke Koper od začetka avgusta izgubile kar 17 % vrednosti, kar je drugi najslabši rezultat med 11 slovenskimi družbami, ki trenutno kotirajo na Ljubljanski borzi. Samo špedicijsko podjetje Intereuropa Group d.d., ki ima prav tako sedež v Kopru, je poslovalo slabše. O tem, kako pomembna ali celo usodna je transportna povezava s Koprom, je za Bloomberg spregovoril tudi ekonomist Jože P. Damijan: "Edini pravi problem Luke Koper je zastarela železniška povezava, ki ne zagotavlja dovoljšnje kapacitete.

 

Če na eni strani tržaško pristanišče načrtuje boljše in hitrejše transportne povezave z notranjostjo, potem želi reško pristaniške, ki je v državni lasti, do leta 2021 s kitajsko pomočjo za kar 80 % povečati kapacitete svojih terminalov. "Integracija Kitajske in kitajskih podjetij v tržaško in reško pristanišče utegneta začeti spodkopavati vlogo Luke Koper kot vodilnega in najpomembnejšega pristanišča v severnem Jadranu", je za Bloomberg potrdil tudi Lojze Kozole, analitik ljubljanske borznoposredniške hiše Ilirika.

 

Toda koprska luka se ne da. Družba od leta 2006 po merilih UNCTD (United Nations Conference on Trade and Development) kotira bolje od konkurenčnih pristanišč na Jadranu in zaenkrat še vedno ustvarja trikrat večji železniški promet kot Trst. V gradnji je tudi nov terminal, v začetni fazi je projekt nove železniške povezave med Divačo in Koprom, vreden 1200 milijonov evrov, vendar to še vedno ni zagotovilo, da je prihodnost Luke Koper in s tem tudi Kopra brezskrbna. Gradnja nove železnice lahko traja leta, morda celo desetletje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 3.048
02/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.551
03/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.873
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.485
05/
Kristijan Musek Lešnik, psiholog: "Nepopravljiv optimist sem. Verjamem, da bo iz krize narcisističnega individualizma zrasla nove želja po povezovanju in empatičnem sobivanju."
Uredništvo
Ogledov: 1.018
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 940
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 921
08/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 680
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 686
10/
30-letnica Slovenije: Vzemite borovo iglico, počepnite in se pičite v anus, pa bo vse v redu!
Ana Jud
Ogledov: 443