Komentar

Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije

Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše diagnostike in obravnavani z največjo skrbnostjo in sočutjem. Država, ki ni sposobna zagotavljati takšnega (javnega) zdravstva, ki bi nam to omogočalo, ni niti socialna niti pravna. Bolj ko bomo to poudarjali, manj bo imela javnost tolerance do vseh negativcev, ki so se prisesali na naše (javno) zdravstvo. Med njimi posebno mesto zasedajo tisti iz ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra.

06.12.2019 23:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   dojenčki   zdravstvo   Malezija   Prince Court Medical Centre   Kuala Lumpur   Ella   popkovna kila   UKCL   Klinični center

Foto: osebni arhiv

Kdo bo kazensko in odškodninsko preganjal vse tiste, ki so odgovorni za strokovne napake in malomarna zdravljenja? Koliko je v Sloveniji vredno življenje enega otročička?

Pred tremi tedni so zaradi hudega bruhanja, ki je trajalo več kot 24 ur, pozno zvečer v eno izmed zasebnih klinik v malezijski prestolnici Kuala Lumpur sprejeli mojo šestmesečno hčerko. Sprva smo sumili, da je vzrok za njene težave zastrupitev z vodo ali sadjem, saj je dan prej popila pol kozarčka svežega soka, iztisnjenega iz lubenice. Vendar se je kmalu po sprejemu v Prince Court Medical Centre izkazalo, da za Ellino silovito bruhanje, ki je na koncu pripeljalo do fenomena, znanega kot miserere (bruhanje črevesne vsebine), niti slučajno ni kriva kontaminirana malezijska voda ali hrana, še manj klimatske razmere na Malajskem polotoku, pač pa prirojena  popkovna kila, ki se je vkleščila.

 

Na ljubljanski Pediatrični kliniki, kjer so Ello na ženino in mojo izrecno zahtevo pregledali nekaj dni po rojstvu in potem ponovno čez kak mesec, so samozavestno zatrjevali, da je popkovna kila povsem nedolžna in da bo verjetno izginila sama od sebe v letu ali dveh. Verjetno je bil zato datum kontrolnega pregleda nastavljen skoraj natanko dve leti po Ellinem rojstvu. Tudi ob kasnejših opozorilih pediatrom, da ima naša dojenčica preveč pogoste krče (kolike), ki so siloviti in včasih trajajo več ur, so nam suvereno zagotavljali, da je vse to le prehodne narave in da bodo težave same po sebi izginile. Vsakič nama je bilo z ženo tudi povedano, da med bolečinami v abdominalnem delu in popokovno kilo absolutno ni nobene povezave. Toda to ne drži. Popkovna kila lahko kadarkoli povzroči, da se črevesje vklešči, na kar bi nas v Ljubljani morali opozoriti.

 

Nevarnost, da se to zgodi, se lahko poveča ob začetku uvajanja goste hrane, na kar nas ljubljanski pediatri prav tako nikoli niso opozorili! Da smo sploh vse to izvedeli od predstavnikov t.i. uradne medicine, smo, če sem nekoliko sarkastičen, morali priti v Malezijo. Šele tukaj so nam zdravniki potrdiii, da je povezava med kolikami in popkovno kilo možna. O možnih povezavah med bolečinami v abdominalnem delu, telesno (mišično) zategnjenostjo in popkovno kilo so ženo v Sloveniji opozorili zgolj trije, in sicer porodna babica, svetovalka za dojenje in bownova terapevtka, vendar njihovo mnenje slovenska uradna medicina precej kategorično zavrača.

 

Danes priznam, da sem kljub množici prispevkov, ki jih je portal+ v zadnjih petih letih objavil o Kliničnem centru in Pediatrični kliniki, ravnal preveč neprevidno. Moral bi zahtevati, naj Ello pregledajo pogosteje in ob težavah naredijo rentgen, kar so v kliniki Prince Court naredili manj kot v pol ure po hospitalizaciji - prav tako tudi ultrazvok, pripravljeni so bili na CT). Indijski pediater, ki je bil eden izmed treh zdravnikov, ki jo je obravnaval, nam je razložil, da je prišlo do vkleščenja debelega črevesa ravno tam, kjer je popkovna kila. Posledično se je prebavni trakt zaprl in začele so se abdominalne težave, ki so privedle do bruhanja. Če je ne bi pravočasno pripeljali, bi lahko prišlo do ishemične okvare ozkega črevesa, tudi do gangrene in v tem primeru bi bila Ella življenjsko ogrožena, odstraniti bi ji morali tudi ozko črevo. Posledice bi bile grozljive, kajti do konca življenja ne bi mogla praktično ničesar presnavljati. Bila bi invalid.

 

 

 

 

V ljubljanski Pediatrični kliniki je bila v primeru moje hčerke storjena strokovna napaka. Dolžni bi nas bili opozoriti in zaradi pogostih težav s popkovno kilo tudi narediti vse preiskave: rentgen, ultrazvok in CT (kot so to brez pomisleka naredili v Maleziji!). Predvsem pa bi nas morali opozoriti na vse možne implikacije, ki so jo jih zamolčali. Če bi to naredili, bi težave lahko vsaj predvideli. Na vse to so nas z začudenjem opozorili tudi v malezijski kliniki, iz katere sva s štiriletnim sinom povsem izmučena odhajala ob pol štirih zjutraj. V tistem trenutku nismo vedeli, ali jo bodo morali zjutraj operirati, ali pa bodo za izboljšanje zadostovale že nekirurške metode (masaža popkovne kile). Bil sem le neskončno razočaran, skorajda obupan nad zdravstvom dežele, iz katere smo prišli. In če bi se naslednji dan stvari drugače zasukale - pa se na srečo niso -, bi se naše potovanje lahko končalo z veliko grenkobe. Vprašanje, če bi kdorkoli od naše družine po tem še želel živeti v državi, kjer zdravstvo niti za najmlajše ni kvalitetno in varno. Pa je zdravstvo, če pomislim, le eno izmed področjih v Sloveniji, kjer kraljujejo korupcija, netransparentnost, klientelizem in negativna selekcija ...

 

Naslednje jutro oziroma dopoldne je prineslo olajšanje. Hospitalizacija, ki je trajala 13 ur, se je končala. Infuzija in nekirurške metode zdravljenja so sprostile "zaporo", ki je nastala, in Ella je lahko s svojo mamo zapustila kliniko. Ker je zasebna, sem takoj občutil na svoji kreditni kartici. Toda ko je v igri otrokovo življenje, narediš vse, da bi ga rešil. Poleg tega imamo med potovanji vedno urejeno zavarovanje in tako je bilo tudi tokrat. Vse stroške je po poslani dokumentaciji in izvidih brez komplikacij in ažurno refundirala naša zavarovalnica NLB Vita (za kar bi se njenemu asistenčnemu osebju rad javno zahvalil).

 

Tisto, kar naju je z ženo v kliniki Prince Court posebej presenetilo, je topel in sočuten odnos do pacientov. Niti enkrat ni bilo rečeno ali namignjeno, naj Ella ostane sama z zdravniki, nasprotno, nobene želje po ločevanju. Žena bi bila, če bi želela, lahko prisotna celo med operacijo. Česar takšnega v Pediatrični kliniki, kjer mame radi ločujejo celo od dojenčkov, verjetno še naslednjih sto let ne bomo videli. Na neonatalnem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani namreč spodbujajo ločeno spanje mame in otroka, v Maleziji pa otroka brez težav iz posteljice prinesejo k mami. V malezijski kliniki smo bili ves čas z Ello, lahko sem celo izbral tip sobe, kjer sta žena in hčerka preživeli preostanek noči. Če bi želeli, bi lahko najeli suito oziroma družinsko sobo, v kateri bi skupaj prespali. Obroke so nam seveda dostavili do postelje, pacient jih lahko poje, kadar želi. Ne tako kot v Ljubljani, ko morajo mame, če želijo jesti, ponovno pustiti dojenčka samega. Pediatrija v Ljubljani s tem ni dojenčkom prijazna klinika.

 

Naslednji dan smo z neznanskim olajšanjem zapustili bolnišnico in prvič po 48-urni agoniji spet pomislili na to, da bomo lahko nadaljevali potovanje. Tisto, kar se je zdelo izgubljeno, je bilo spet pred nami. Seveda pa je nad vsem tem lebdel občutek sreče, da se Ella po 48 urah ponovno smeji in dobro počuti. V noči, ko sta bili z ženo v kliniki, sem razmišljal o vseh tragedijah, ki so se zgodile v preteklosti zaradi malomarnosti in strokovnih napak v ljubljanskem UKC. Spomnil sem se na zgodbo svojega mladostnega prijatelja, ki je s svojo soprogo bedel ob hudo poškodovanem otročičku mesece in mesece, ko je ta ležal na Pediatriji. Videl je stvari, ki niso nikoli prišle v medije in najbrž tudi nikoli ne bodo. Če bi, bi starši, ki so tam izgubili svoje najdražje malčke, najbrž vdrli v pisarne vodstva klinike in koga vrgli čez okno.

 

Koruptivni zdravniki, ki za diskretno podarjeno kuverto v nekaj sekundah povsem spremenijo svoj značaj in iz popolnih ignorantov postanejo prijazni in pozorni doktorji, so morda še najmanjši problem. Kdo bo spregovoril o vseh mrtvih otročičkih, ki so za vedno ostali na operacijskih mizah, posteljicah in hodnikih? Kdo bo kazensko in odškodninsko preganjal vse tiste, ki so odgovorni za strokovne napake in malomarna zdravljenja?

 

Koliko je v Sloveniji vredno življenje enega otročička?

 

---------

OPOMBA IN OPRAVIČILO: Prvič smo potoma objavili nelektorirano verzijo teksta, v katerem je bilo nekaj napačnih izrazov in poimenovanj, kar je sprožilo upravičene kritike bralcev. Ne gre za debelo črevo, ampak široko. Poleg tega je prišlo do vkleščenja ozkega črevesa. Preiskava, ki je bila opravljena, je CT in ne CTG. Za vse napake se bralcem opravičujemo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
22
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.348
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.932
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.233
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.390
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.910
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 731
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.114
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 920