Komentar

Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja

To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker je ni! Je samo življenje, ne več ne manj. Teologi sicer pravijo, da sta dve, nekateri od njih pa celo, da jih je več. A teologom ni za zaupati.

23.11.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Anton Mavretič   NASA   Voyager   MIT   Združene države   vesolje   Miha Turšič   Ksevt

Dr. Mavretič je prispeval k načrtovanju in razvoju številnih instrumentov za vesoljska plovila, s pomočjo katerih smo pridobili ogromno podatkov o plazmi in Sončevem vetru.

Miha Turšič je skupaj s filmskim režiserjem Vladimirjem Bassaro leta 2013 pripravljal finalizacijo dokumentarnega filma o znanstveniku-inženiru z naslovom Voyager /Anton Mavretič. V tem času sem si tudi sam ogledoval v kolorirnici njune še neobdelane filmske materiale za potrebe Ksevta. Namen je bil izbrati čimveč dobrih kadrov za veliko stalno razstavo o Antonu Mavretiču. Ob pregledu posnetih kadrov sem si ob njihov bok zapisoval citate protagonistov, kakor tudi opombe. Ta filmska pričevanja so se mi po nekaj letih izkazala za pomemben gradnik spomina na Antona. Današnje jutro pa so mi postala smisel mojega poslavljanja od njega. V četrtek, 21. novembra, leta 2019, nas je za vedno zapustil. 11. decembra bi praznovali njegovih petinosemdesetih let. Sredi kislega ljubljanskega jutra ti želim, Anton, kjerkoli že si, dobro jutro!

 

To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker je ni! Je samo življenje, ne več ne manj. Teologi sicer pravijo, da sta dve, nekateri od njih pa celo, da jih je več. A teologom ni za zaupati. Še danes pomnim izjavo zgodovinarja astronavtike dr. Rogerja Launiusa iz letalsko-vesoljskega muzeja Smithsonian (po zapiskih):

 

"Znamenita  svetlo modra pika, ki prikazuje Zemljo, je bila ena izmed zadnjih Voyagerjevih fotografij. Na njej je fotografiran Zemljin družinski portert. Sonce je videti na fotografiji kot zelo, zelo majhno telo na nebu, Zemlja pa je le bleda modra pika. Na fotografiji so tudi drugi planeti Osončja. Vsega, kar smo videli na tej Voyagerjevi fotografiji, nismo mogli na noben način predvideti. Ne gre za pomanjkanje našega razumevanja, preprosto perspektiva se nam je spremenila; vidimo, da živimo na drobnem koščku snovi in da obstaja neverjetno prostrano vesolje in da smo samo njegov neznaten del. V vesolju je na miljarde zvezd in na miljarde planetov, ki jih šele zdaj začenjamo razvrščati. Na teh planetih pa utegene biti življenje."

 

Anton, kjerkoli že si, bi ti rad zaželel dobro jutro! Tudi od Dunje, Aljoše in Mihe.

 

 

***

 

Kmalu so se mi zvrstili pred očmi še Antonovi najbližji sodelavci iz različnih bostonskih univerz iz različnih projektov. Naštel vam jih bom brez posebnega vrstnega reda.

 

Dr. Anton J. Lazarus, MIT: "Ne spomnim se najinega prvega srečanja, to kar pa se spomnim, je, da je Anton usklajeval delo znanstvenikov in inženirjev pri gradnji satelita Voyager (pri gradnji PLS instrumenta). Anton je znal natančno razložiti, kaj je potrebno narediti in kako. Pozneje sva sodelovala pri različnih projektih."

 

Dr. Ralph Mcnutt se je ravno tako poskusil spomniti, kdaj je prvič srečal Antona. Seveda se tega ni spomnil. Kmalu pa je obudil svoj prvi spomin nanj iz Jet Propulsion Laboratorya (JPL) v Los Angelesu: "Tam smo preverjali vpliv tresljajev na znanstvene instrumente Voyagerja. Da, mislim, da sva se takrat prvič srečala. Ravno sem začel podiplomski študij."

 

Dr. Thomas Bifano iz Bostonske univerze, je povedal: "Ves čas mojega dela tu na univerzi je Anton Mavretič veljal za legendo. Študenti so ga cenili, profesorji pa so radi sodelovali z njim."

 

Dr. David Castanon iz Bostonske univerze ga je neskončno spoštoval, sploh pa zato, ker je Anton znal teoretsko znanaje izvrstno prevajati v prakso: "Naš laboratorij je dediščina njegovega poučevanja. Na bostonski univerzi je ustanovil študij elektronike."

 

Dr. James G. Anderson s Harvarda pa je dejal: "Anton Mavretič je imel veliko vlogo pri razvoju instrumentov, ki so merili vsebnost ozona pri raziskavi ozonskih lukenj. Za te raziskave je bilo treba razviti nove laserske metode in to povezati z elektroniko. Anton je vse to odlično obvladal."

 

 

Da Anton, naša življenja so komična kozmična plovba po Zemljinem lokalnem času. Anton še enkrat in zadnjič dobro jutro!

 

Enciklopedični čanek o Antonu Mavretiču zgodovinarja J. D. Hunleya (v prevodu Andreje Nastasje Terbos) smo pripravili in založili v Ksvetu v Vitanju leta 2013:

 

Prof. dr. Anton Mavretič je nadvse prijazen in ugleden inženir elektronike, ki je bil rojen v Sloveniji, vendar večino svojega življenja živi in deluje v ZDA, kjer ga družina in prijatelji poznajo kot Tonya. Prispeval je k načrtovanju in razvoju številnih instrumentov za vesoljska plovila, s pomočjo katerih smo pridobili ogromno podatkov o plazmi in Sončevem vetru. S plazmo se nanašamo na plin, ki ga sestavljajo pozitivno nabiti ioni (atomi, ki so izgubili enega ali več elektronov) in negativno nabiti elektroni (podatomski delci). Fizika plazme nas zanima, ker so iz plazme sestavljene zvezde in ker se uporablja v plazemskih televizorjih, med drugim pa je povezana tudi z delovanjem AM radiev ter z eksperimentalnimi fuzijskimi reaktorji. Sončev veter je pomembno raziskovati, ker lahko med solarnim maksimumom, ko je oddajanje sončne energije največje, poškoduje satelite, ki krožijo okrog Zemlje, pa tudi druga vesoljska plovila. Brez zaščitnega dežnika, ki ga predstavljata Zemljino magnetno polje in Zemljina atmosfera, bi lahko Sončev veter resno poškodoval tudi Zemljo. Sončev veter namreč utegne vplivati na podnebne spremembe na Zemlji in lahko preobremeni električne napajalne vode. Čeprav znanstveniki Sončevega vetra še vedno ne razumejo v celoti, so instrumenti, kakršni so tisti, ki jih je pomagal zasnovati dr. Mavretič, prispevali k temu, kar danes vemo o njem.

 

Anton Mavretič se je rodil 11. decembra 1934 na domači kmetiji očetu Antonu in mami Mariji, rojeni Černugelj. Kot najstarješi otrok je imel še dva brata, Jožeta in Ivana, ter sestro Jožefo, poročeno Lorbek. Očetova kmetija stoji v vasi Boldraž na jugu Slovenije, štiri kilometre od Metlike. V tistem času so Boldraž osvetljevale samo kerozinske svetilke. Dr. Mavretič se je pozneje spominjal, da se je njegovo zanimanje za znanost in tehnologijo vneslo s "čarobno svetlobo", ko so nemški ujetniki kmalu po II. svetovni vojni v Boldražu pomagali napeljati elektriko, pri čemer je bila Mavretičeva kmetija prva, ki je dobila skrivnostni tok, in sicer ko je bilo Antonu 12. let. V srednji šoli je bodoči inženir postal spreten izdelovalec radiev. Šolanje je nadaljeval s študijem elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani med letoma 1954 in 1957, kjer je zaključil dve leti dodiplomskega študija. Med srednjim in univerzitetnim šolanjem je živel pri babici Ani Černugelj v Črnučah.

 

Takrat ga je njegov stric Mike Mavretič, ki je živel v Denverju v Koloradu na zahodu ZDA, spodbudil, da se je odpravil na pot s tovorno ladjo iz Reke v ZDA. To je bil cenovno ugoden način, kako priti v Ameriko, kjer je obiskoval Univerzo v Denverju in decembra 1959 je diplomiral iz elektronike, junija 1961 pa iz istega področja magistriral. Potem se je vrnil v Jugoslavijo, katere del je bila takrat Slovenija, dokler se jeseni 1962 zopet ni vrnil v ZDA. Prispel je v mesto New York, od koder je šel na univerzo Syracuse v severnem delu zvezne države New York. Tam je leto prej pridobil mesto asistenta in raziskovalca. Na Univerzi Syracuse je dokončal eno leto doktorskega študija vključno z opravljenim strokovnim izpitom in izpitom iz tujega jezika. Njegov potni list ni bil veljaven dovolj dolgo, da bi lahko dokončal doktorski študij na Univerzi Syracuse, zato je študij prekinil in se zaposlil na Centru za raziskave in razvoj Westinghause V Pitttsburgu v Pensilvaniji. Podjetje Westinhause ga je sponzoriralo, da je lahko pridobil zeleno karto, ki mu je omogočila delo v ZDA. Za Westinghause je delal med letoma 1964 in 1965. 7. marca se je v slovenski cerkvi v Pittsburgu poročil z Darinko Sešek, ki jo je spoznal v Sloveniji. Jeseni 1965 je nadaljeval z doktorskim študijem na državni univerzi v Pensilvaniji, kjer je decembra 1968 doktoriral zopet s področja elektronike. Istega meseca je postal postdoktorski sodelavec na Centru za raziskave vesolja na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (Massachusetts Institute of Technology - MIT) kjer je kot sodelavec in projektni inženir zasnoval najsodobnejše nizkošumne verige ojačevalcev signalov iz Faradayeve čaše ... 

 

Film o Antonu Mavretiču se je zaključil z njegovim neskončno prijaznim bratom Jožetom Mavretičem: Moj brat je zapustil dedovo domačijo leta sedeminpetdest, ko je šel v Ameriko. Vsem nam je bilo hudo ... šel je z ladjo Hrvatska po imenu. In takrat je bila na radiu oddaja, kako ji je že bilo naslov? A, da - Kje so naše ladije? In to smo ob torkih obvezno poslušali; kje je ladja Hrvatska, kje se je ustavila ... tako, da smo vseskozi spremljali njegovo potovanje  v Ameriko.

 

(Konec filma Voyager / Anton Mavretič)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
4
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.023
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.809
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.610
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.927
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.135
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.691
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.948
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.640
09/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.504
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.324