Komentar

Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja

To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker je ni! Je samo življenje, ne več ne manj. Teologi sicer pravijo, da sta dve, nekateri od njih pa celo, da jih je več. A teologom ni za zaupati.

23.11.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Anton Mavretič   NASA   Voyager   MIT   Združene države   vesolje   Miha Turšič   Ksevt

Dr. Mavretič je prispeval k načrtovanju in razvoju številnih instrumentov za vesoljska plovila, s pomočjo katerih smo pridobili ogromno podatkov o plazmi in Sončevem vetru.

Miha Turšič je skupaj s filmskim režiserjem Vladimirjem Bassaro leta 2013 pripravljal finalizacijo dokumentarnega filma o znanstveniku-inženiru z naslovom Voyager /Anton Mavretič. V tem času sem si tudi sam ogledoval v kolorirnici njune še neobdelane filmske materiale za potrebe Ksevta. Namen je bil izbrati čimveč dobrih kadrov za veliko stalno razstavo o Antonu Mavretiču. Ob pregledu posnetih kadrov sem si ob njihov bok zapisoval citate protagonistov, kakor tudi opombe. Ta filmska pričevanja so se mi po nekaj letih izkazala za pomemben gradnik spomina na Antona. Današnje jutro pa so mi postala smisel mojega poslavljanja od njega. V četrtek, 21. novembra, leta 2019, nas je za vedno zapustil. 11. decembra bi praznovali njegovih petinosemdesetih let. Sredi kislega ljubljanskega jutra ti želim, Anton, kjerkoli že si, dobro jutro!

 

To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker je ni! Je samo življenje, ne več ne manj. Teologi sicer pravijo, da sta dve, nekateri od njih pa celo, da jih je več. A teologom ni za zaupati. Še danes pomnim izjavo zgodovinarja astronavtike dr. Rogerja Launiusa iz letalsko-vesoljskega muzeja Smithsonian (po zapiskih):

 

"Znamenita  svetlo modra pika, ki prikazuje Zemljo, je bila ena izmed zadnjih Voyagerjevih fotografij. Na njej je fotografiran Zemljin družinski portert. Sonce je videti na fotografiji kot zelo, zelo majhno telo na nebu, Zemlja pa je le bleda modra pika. Na fotografiji so tudi drugi planeti Osončja. Vsega, kar smo videli na tej Voyagerjevi fotografiji, nismo mogli na noben način predvideti. Ne gre za pomanjkanje našega razumevanja, preprosto perspektiva se nam je spremenila; vidimo, da živimo na drobnem koščku snovi in da obstaja neverjetno prostrano vesolje in da smo samo njegov neznaten del. V vesolju je na miljarde zvezd in na miljarde planetov, ki jih šele zdaj začenjamo razvrščati. Na teh planetih pa utegene biti življenje."

 

Anton, kjerkoli že si, bi ti rad zaželel dobro jutro! Tudi od Dunje, Aljoše in Mihe.

 

 

***

 

Kmalu so se mi zvrstili pred očmi še Antonovi najbližji sodelavci iz različnih bostonskih univerz iz različnih projektov. Naštel vam jih bom brez posebnega vrstnega reda.

 

Dr. Anton J. Lazarus, MIT: "Ne spomnim se najinega prvega srečanja, to kar pa se spomnim, je, da je Anton usklajeval delo znanstvenikov in inženirjev pri gradnji satelita Voyager (pri gradnji PLS instrumenta). Anton je znal natančno razložiti, kaj je potrebno narediti in kako. Pozneje sva sodelovala pri različnih projektih."

 

Dr. Ralph Mcnutt se je ravno tako poskusil spomniti, kdaj je prvič srečal Antona. Seveda se tega ni spomnil. Kmalu pa je obudil svoj prvi spomin nanj iz Jet Propulsion Laboratorya (JPL) v Los Angelesu: "Tam smo preverjali vpliv tresljajev na znanstvene instrumente Voyagerja. Da, mislim, da sva se takrat prvič srečala. Ravno sem začel podiplomski študij."

 

Dr. Thomas Bifano iz Bostonske univerze, je povedal: "Ves čas mojega dela tu na univerzi je Anton Mavretič veljal za legendo. Študenti so ga cenili, profesorji pa so radi sodelovali z njim."

 

Dr. David Castanon iz Bostonske univerze ga je neskončno spoštoval, sploh pa zato, ker je Anton znal teoretsko znanaje izvrstno prevajati v prakso: "Naš laboratorij je dediščina njegovega poučevanja. Na bostonski univerzi je ustanovil študij elektronike."

 

Dr. James G. Anderson s Harvarda pa je dejal: "Anton Mavretič je imel veliko vlogo pri razvoju instrumentov, ki so merili vsebnost ozona pri raziskavi ozonskih lukenj. Za te raziskave je bilo treba razviti nove laserske metode in to povezati z elektroniko. Anton je vse to odlično obvladal."

 

 

Da Anton, naša življenja so komična kozmična plovba po Zemljinem lokalnem času. Anton še enkrat in zadnjič dobro jutro!

 

Enciklopedični čanek o Antonu Mavretiču zgodovinarja J. D. Hunleya (v prevodu Andreje Nastasje Terbos) smo pripravili in založili v Ksvetu v Vitanju leta 2013:

 

Prof. dr. Anton Mavretič je nadvse prijazen in ugleden inženir elektronike, ki je bil rojen v Sloveniji, vendar večino svojega življenja živi in deluje v ZDA, kjer ga družina in prijatelji poznajo kot Tonya. Prispeval je k načrtovanju in razvoju številnih instrumentov za vesoljska plovila, s pomočjo katerih smo pridobili ogromno podatkov o plazmi in Sončevem vetru. S plazmo se nanašamo na plin, ki ga sestavljajo pozitivno nabiti ioni (atomi, ki so izgubili enega ali več elektronov) in negativno nabiti elektroni (podatomski delci). Fizika plazme nas zanima, ker so iz plazme sestavljene zvezde in ker se uporablja v plazemskih televizorjih, med drugim pa je povezana tudi z delovanjem AM radiev ter z eksperimentalnimi fuzijskimi reaktorji. Sončev veter je pomembno raziskovati, ker lahko med solarnim maksimumom, ko je oddajanje sončne energije največje, poškoduje satelite, ki krožijo okrog Zemlje, pa tudi druga vesoljska plovila. Brez zaščitnega dežnika, ki ga predstavljata Zemljino magnetno polje in Zemljina atmosfera, bi lahko Sončev veter resno poškodoval tudi Zemljo. Sončev veter namreč utegne vplivati na podnebne spremembe na Zemlji in lahko preobremeni električne napajalne vode. Čeprav znanstveniki Sončevega vetra še vedno ne razumejo v celoti, so instrumenti, kakršni so tisti, ki jih je pomagal zasnovati dr. Mavretič, prispevali k temu, kar danes vemo o njem.

 

Anton Mavretič se je rodil 11. decembra 1934 na domači kmetiji očetu Antonu in mami Mariji, rojeni Černugelj. Kot najstarješi otrok je imel še dva brata, Jožeta in Ivana, ter sestro Jožefo, poročeno Lorbek. Očetova kmetija stoji v vasi Boldraž na jugu Slovenije, štiri kilometre od Metlike. V tistem času so Boldraž osvetljevale samo kerozinske svetilke. Dr. Mavretič se je pozneje spominjal, da se je njegovo zanimanje za znanost in tehnologijo vneslo s "čarobno svetlobo", ko so nemški ujetniki kmalu po II. svetovni vojni v Boldražu pomagali napeljati elektriko, pri čemer je bila Mavretičeva kmetija prva, ki je dobila skrivnostni tok, in sicer ko je bilo Antonu 12. let. V srednji šoli je bodoči inženir postal spreten izdelovalec radiev. Šolanje je nadaljeval s študijem elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani med letoma 1954 in 1957, kjer je zaključil dve leti dodiplomskega študija. Med srednjim in univerzitetnim šolanjem je živel pri babici Ani Černugelj v Črnučah.

 

Takrat ga je njegov stric Mike Mavretič, ki je živel v Denverju v Koloradu na zahodu ZDA, spodbudil, da se je odpravil na pot s tovorno ladjo iz Reke v ZDA. To je bil cenovno ugoden način, kako priti v Ameriko, kjer je obiskoval Univerzo v Denverju in decembra 1959 je diplomiral iz elektronike, junija 1961 pa iz istega področja magistriral. Potem se je vrnil v Jugoslavijo, katere del je bila takrat Slovenija, dokler se jeseni 1962 zopet ni vrnil v ZDA. Prispel je v mesto New York, od koder je šel na univerzo Syracuse v severnem delu zvezne države New York. Tam je leto prej pridobil mesto asistenta in raziskovalca. Na Univerzi Syracuse je dokončal eno leto doktorskega študija vključno z opravljenim strokovnim izpitom in izpitom iz tujega jezika. Njegov potni list ni bil veljaven dovolj dolgo, da bi lahko dokončal doktorski študij na Univerzi Syracuse, zato je študij prekinil in se zaposlil na Centru za raziskave in razvoj Westinghause V Pitttsburgu v Pensilvaniji. Podjetje Westinhause ga je sponzoriralo, da je lahko pridobil zeleno karto, ki mu je omogočila delo v ZDA. Za Westinghause je delal med letoma 1964 in 1965. 7. marca se je v slovenski cerkvi v Pittsburgu poročil z Darinko Sešek, ki jo je spoznal v Sloveniji. Jeseni 1965 je nadaljeval z doktorskim študijem na državni univerzi v Pensilvaniji, kjer je decembra 1968 doktoriral zopet s področja elektronike. Istega meseca je postal postdoktorski sodelavec na Centru za raziskave vesolja na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (Massachusetts Institute of Technology - MIT) kjer je kot sodelavec in projektni inženir zasnoval najsodobnejše nizkošumne verige ojačevalcev signalov iz Faradayeve čaše ... 

 

Film o Antonu Mavretiču se je zaključil z njegovim neskončno prijaznim bratom Jožetom Mavretičem: Moj brat je zapustil dedovo domačijo leta sedeminpetdest, ko je šel v Ameriko. Vsem nam je bilo hudo ... šel je z ladjo Hrvatska po imenu. In takrat je bila na radiu oddaja, kako ji je že bilo naslov? A, da - Kje so naše ladije? In to smo ob torkih obvezno poslušali; kje je ladja Hrvatska, kje se je ustavila ... tako, da smo vseskozi spremljali njegovo potovanje  v Ameriko.

 

(Konec filma Voyager / Anton Mavretič)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Goerge Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
0
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
19
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
15
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
12
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
16
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
18
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
"Čim bolj totalitarna je narava nekega režima, tem bolj bo poskušal prisiliti ljudi, da pozabijo na svoj kulturni spomin"
7
04.07.2021 11:00
V prihajajočem tednu bo Slovenijo obiskal Rod Dreher, ameriški novinar, urednik, kritik in pisatelj, ki ga uvrščajo med ... Več.
Piše: Rod Dreher
Spoznanje! Upor! Reakcija! Svobode ni mogoče prodati za nič na svetu
5
03.07.2021 18:00
Svobode ni mogoče prodati za nič na svetuje bilo že zdavnaj vklesano v zidove renesančnega Dubrovnika. Slaven Tolj trmasto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
Zoran Leban Trojar
Ogledov: 1.609
02/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.254
03/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.176
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.408
05/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.291
06/
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.543
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 918
08/
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
Miha Burger
Ogledov: 955
09/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 796
10/
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
Lucija Mulej
Ogledov: 849