Razkrivamo

Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020

Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za davke in nič za investicije, opozarja Bine Kordež. V resnici so postavke precek drugačne, saj gre za plače 30 % (največ šolstvo, javna uprava), če k temu dodamo še socialo (otroške dodatke, porodniško, nezaposlene in razliko pokojnine) je tega 54 %, materialnih stroškov je 11 %, 10 % pa investicij (1,04 milijard). Preostala četrtina proračuna pa so obresti, sredstva za EU ter ostali transferi in rezerve.

27.11.2019 20:10
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   2020   presežek   EU   socialni transferji   dohodnina   BDP   obresti   NLB   Abanka

Foto: Mediaspeed

Letošnje znižanje proračunskega presežka predvsem posledica izpada dividend od bank ter sredstev iz EU, deloma pa bo nižji še zaradi znižanja trošarin, razbremenitve regresa in višjih plač javnih uslužbencev.

Letošnji državni proračun bo imel sicer nižji presežek, kot so znašali rekordni lanski rezultati, a še vedno solidnih 150 milijonov evrov (takšna je okvirna ocena ministrstva za finance, ki jo potrjujejo tudi dosedanja gibanja). Lanskih 537 milijonov presežka je bilo tudi rezultat enkratnih dividend NLB (270 milijonov evrov) ter menda tudi zadržanih izplačil iz EU iz leta poprej. Teh dodatnih virov letos ni in pod črto bi naj brez tega letos torej v proračunu ostala približno podobna številka kot lani.

 

Seveda pa primerljiv končni rezultat ne pomeni nujno, da je tudi struktura prihodkov in odhodkov podobna. V tekočih gibanjih prihaja namreč do kar pomembnih sprememb, ki jih je verjetno zanimivo pogledati. V priloženi tabeli in komentarju je navedeno nekaj večjih odstopanj letošnjega leta od dogajanj v 2018, dodatno pa je še prikaz kakšne spremembe prinaša rebalans proračuna za naslednje leto. V 2020 naj bi bil proračunski presežek zopet višji in zanima nas, od kje ti dodatni viri ali varčevalni ukrepi.

 

Analize proračuna so v medijih (pa tudi v parlamentarni razpravi) praviloma na nivoju posameznih ministrstev, nas pa bolj zanimajo vsebinske spremembe po vrstah prihodkov in odhodkov. Ker je večina postavk seveda višjih, je smiselno izračunati, kje prihaja do večje rasti (ali padca) glede na pričakovano rast BDP. Torej, kje in za koliko je rast posameznega prihodka ali odhodka višja od 5,5-odstotne nominalne rasti BDP, kolikor naj bi se po napovedih UMAR slovenski BDP povečal letos in tudi naslednje leto. Poudarjam nominalne rasti, ker tudi gibanja v proračunu spremljamo z nominalnimi številkami (pri gibanju BDP se sicer običajno navaja realna rast, torej po izločitvi učinka rasti cen).

 

V priloženi tabeli je najprej naveden presežek državnega proračunu za lani, ocena za letos ter proračun 2020, kot je bil predviden za sprejemanje v državnem zboru. Po teh podatkih bo letošnji presežek za 411 milijonov evrov nižji od lanskega, naslednje leto pa naj bi bil ponovno 314 milijonov višji. Proračun krojijo predvsem sredstva Evropske Unije v povezavi z investicijskimi izdatki države (kadar je sredstev iz EU več, so višje tudi investicije, zaradi česar je smiselno gledati skupne učinke). Letos bo ta segment na proračun vplival negativno, saj bo kljub nižjim prilivom iz EU naložb vseeno več in to bo znižalo presežek kar za 300 milijonov evrov. Naslednje leto pa naj bi ob približno istih investicijah uspeli iz EU pridobiti neto kar za 259 milijonov evrov več in to naj bi predstavljajo pretežni del povečanja presežka v 2020.

 

Načrti so lepi - a tudi v letošnjem letu so načrtovali takšen priliv iz EU, vendar bo realizacija več kot 200 milijoni nižja od sprejetega proračuna (letošnji rezultat je potem "rešil" predvsem večji priliv iz davka na dobiček ter nižje subvencije podjetjem). Ker se približuje zaključek aktualne finančne perspektive proračuna EU, denimo da bo prihodnje leto črpanje EU sredstev bolj uspešno.

 

Pri tem imajo zanimiva gibanja tudi naša vplačila v proračun EU. Če bomo tudi zadnje tri mesece nakazovali po 41 milijonov mesečno kot od julija naprej, potem bo letošnje vplačilo za več kot četrtino višje od prispevka v 2018. Ker je ta prispevek odvisen od BDP in pobranih davkov v državi, so takšna gibanja precej nelogična. Mogoče gre za kakšne poračune za nazaj, a teh dodatnih 110 milijonov odliva ima seveda močan vpliv na proračun in kakšno dodatno pojasnilo bi bilo vsekakor dobrodošlo. Vemo, kakšno razpravo odpre npr. povečanje izdatkov za pokojnine za 30 milijonov, teh 110 milijonov več nakazil v EU pa sploh nihče ne omeni.

 



 

  

 

 

Večji negativni vpliv ima seveda tudi izpad dividend od prodane NLB in Abanke. Da smo jih prodali po nižji ceni, kot bi zanju lahko v normalnih razmerah iztržili, vemo. Ob tem pa smo izgubili še redne prilive v proračun. Dividende se pač redno stekajo v proračunske prihodke, kupnina pa je šla neposredno samo za odplačilo dolga. Ali pa še to ne, glede na to kakšne likvidnostne rezerve ima proračun v bankah. Na žalost smo pri odločanju o prodaji bank preveč zanemarili tudi te učinke, ki bi lahko dolgoročno izboljševali sliko naših javnih financ.

 

Po izločitvi teh dveh ključnih učinkov pa se bo proračunski presežek tako letos kot po predlogu proračuna tudi drugo leto povečal za blizu 200 milijonov evrov letno. Na to izboljšanje pa vplivajo tako nekateri pozitivni učinki, nekatere proračunske postavke pa bodo tudi slabše. V tabeli so navedeni ene in druge in poglejmo jih nekoliko podrobneje. Letos naj bi bilo povečanj (nad stopnjo rasti BDP) kar za 500 milijonov (drugo leto 460) in sicer:

 

* davek iz dobička bo letos prispeval dodatno kar 111 milijonov, predvsem zaradi rasti dobičkov podjetij ter tudi predlanskega dviga davčne stopnje; le-te imajo učinek s precejšnjim zamikom (zaradi plačevanja akontacij) in tudi predvidena sprememba v naslednjem letu se bo v večji meri odrazila šele v kasnejših letih,

 

* v letošnjem letu rastejo plače z več kot 4-odstotno stopnjo in ob tri odstotke več zaposlenih je prispevkov in davkov na plače kar za 7,5 % več;

- ker so izdatki za pokojnine porasli za manj kot 4 % (0,5 % več upokojencev, 3 % višje pokojnine), je to ponovno izboljšalo položaj ZPIZ oz. znižalo potrebe po prispevku proračuna v ZPIZ,

- kljub stalnim očitkom o "bombončkih" upokojencem bo imel proračun tudi letos iz tega naslova okoli 120 milijonov evrov realno boljši rezultat (manj odlivov) - samo za primerjavo: naslednje leto naj bi proračun v upokojensko blagajno prispeval kar 600 milijonov manj kot pred petimi leti, za pokojnine pa bomo namenili najmanjši delež BDP v času samostojne Slovenije!),

- nekoliko presenečajo načrti ministrstva za drugo leto, ker ne predvidevajo nadaljnjega zniževanja prispevka za ZPIZ, kljub previdnosti pri rasti pokojnin in še vedno pričakovani rasti plač in zaposlovanja (tu bi znali biti rezultati boljši),

- iz istega razloga (večje izplačilo mase plač od rasti BDP), bi bil višji tudi priliv iz dohodnine - uvedene davčne "odpustke" pa zajemam med zmanjšanje presežka,

- pozitivne učinke na proračun ima tudi nadaljnje zmanjševanje plačila obresti

- zniževanje stroškov za obresti se bo še zmanjševalo,ker postopno odplačujemo posojila (obveznice) po višjih obrestnih merah in najemamo nove z minimalnimi obrestmi,

 

* znižujejo pa se tudi izdatki za "posebne namene" oz. rezerve.

 

Poleg pozitivnih učinkov na javne finance beležimo v letošnjem letu ter tudi v načrtu za drugo leto na določenih postavkah za okoli 300 milijonov realnega povečanja odhodkov (ali znižanja prihodkov) in sicer:

- preko 100 milijonov evrov je izpada je zaradi znižanja trošarine na goriva maja lansko leto za okoli 7 %, kar je znižalo obseg pobranih trošarin lani pa tudi letos glede na lani,

- preseneča, da ministrstvo tudi za naslednje leto predvideva nadaljnje zniževanje prilivov iz trošarin (ponovno znižanje zneska trošarine?), medtem ko se zbran DDV giblje približno na nivoju rasti BDP (potrošnje),

- na drugi strani pa za naslednje leto načrtujejo relativno nizek učinek davčnih sprememb pri dohodnini,

- letošnji izpad zaradi razbremenitve regresa bo blizu 100 milijonov, dodatni učinek pa bo še drugo leto ob letnem obračunu dohodnine, ob tem pa naj bi preko 100 milijonov drugo leto "odnesle" tudi sprejete spremembe dohodninske lestvice,

- glede na navedeno je dokaj nenavadno, da kljub temu načrtujejo nominalno skupaj za preko 100 milijonov več prilivov iz dohodnine,

- letošnje nekaj višje povečanje plač javnih uslužbencev naj bi dvignilo realne izdatke za okoli 65 milijonov (drugo leto naj bi približno sledile rasti BDP),

 

* letos so se dokaj povečali tudi socialni transferji prebivalstvu, za preko 70 milijonov evrov nad rastjo BDP,

- glede na visoko zaposlenost in dvig plač so razumljivi dvomi o upravičenosti takšnega povečevanja socialnih transferjev v zadnjih letih (za skoraj četrtino od 2015), čeprav vedno lahko navedemo primere, kjer je izplačilo upravičeno,

- verjetno je zato načrt izplačil transferjev za naslednje leto pomembno nižji (in s tem višji proračunski presežek v 2020), čeprav glede na letošnje izkušnje lahko dvomimo, če bo to znižanje izvedljivo,

 

* zanimiva je še postavka "subvencije podjetjem in posameznikom", kjer je bilo za letos predvideno precejšnje povečanje izdatkov, a do tega ni prišlo (mogoče zaradi prevelikih socialnih transferjev),

- verjetno je zato načrtovan večji dvig v naslednjem letu -  če ta dvig zaradi rasti drugih izdatkov ne bo ponovno  izpadel.

 

 

Če torej povzamemo, potem bo:

 

* letošnje znižanje proračunskega presežka predvsem posledica izpada dividend od bank ter sredstev iz EU, deloma pa bo nižji še zaradi znižanja trošarin, razbremenitve regresa in višjih plač javnih uslužbencev, 

- da pa zato nismo prešli v deficit, pa pomaga konstanto zniževanje izdatkov za obresti, več davka na dobiček ter "pomoč" upokojencev, katerim se pokojnine vsako leto povečajo za nekaj odstotnih točk manj kot se zbere prispevkov,

 

* naslednje leto pa naj bi presežek povrnili predvsem s sredstvi iz EU ter znižanji socialnih transferjev, čeprav vse skupaj mogoče ni najbolj zanesljivo, relativno nizko pa je ocenjen tudi izpad dohodnine, kljub precejšnjim popravkom dohodninske zakonodaje,

- načrt je torej kar optimističen in ga bo težko realizirati (tudi brez kakšnih večjih poslabšanj gospodarskih razmer), nekaj več rezerve je mogoče le pri trošarinah, kjer bi lahko naredili kak popravek navzgor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu
11
04.03.2022 22:00
Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih ... Več.
Piše: Milan Jazbec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.114
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.303
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.142
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.727
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.474
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.336
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.262
08/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 939
09/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.026
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.777