Razkrivamo

Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020

Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za davke in nič za investicije, opozarja Bine Kordež. V resnici so postavke precek drugačne, saj gre za plače 30 % (največ šolstvo, javna uprava), če k temu dodamo še socialo (otroške dodatke, porodniško, nezaposlene in razliko pokojnine) je tega 54 %, materialnih stroškov je 11 %, 10 % pa investicij (1,04 milijard). Preostala četrtina proračuna pa so obresti, sredstva za EU ter ostali transferi in rezerve.

27.11.2019 20:10
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   2020   presežek   EU   socialni transferji   dohodnina   BDP   obresti   NLB   Abanka

Foto: Mediaspeed

Letošnje znižanje proračunskega presežka predvsem posledica izpada dividend od bank ter sredstev iz EU, deloma pa bo nižji še zaradi znižanja trošarin, razbremenitve regresa in višjih plač javnih uslužbencev.

Letošnji državni proračun bo imel sicer nižji presežek, kot so znašali rekordni lanski rezultati, a še vedno solidnih 150 milijonov evrov (takšna je okvirna ocena ministrstva za finance, ki jo potrjujejo tudi dosedanja gibanja). Lanskih 537 milijonov presežka je bilo tudi rezultat enkratnih dividend NLB (270 milijonov evrov) ter menda tudi zadržanih izplačil iz EU iz leta poprej. Teh dodatnih virov letos ni in pod črto bi naj brez tega letos torej v proračunu ostala približno podobna številka kot lani.

 

Seveda pa primerljiv končni rezultat ne pomeni nujno, da je tudi struktura prihodkov in odhodkov podobna. V tekočih gibanjih prihaja namreč do kar pomembnih sprememb, ki jih je verjetno zanimivo pogledati. V priloženi tabeli in komentarju je navedeno nekaj večjih odstopanj letošnjega leta od dogajanj v 2018, dodatno pa je še prikaz kakšne spremembe prinaša rebalans proračuna za naslednje leto. V 2020 naj bi bil proračunski presežek zopet višji in zanima nas, od kje ti dodatni viri ali varčevalni ukrepi.

 

Analize proračuna so v medijih (pa tudi v parlamentarni razpravi) praviloma na nivoju posameznih ministrstev, nas pa bolj zanimajo vsebinske spremembe po vrstah prihodkov in odhodkov. Ker je večina postavk seveda višjih, je smiselno izračunati, kje prihaja do večje rasti (ali padca) glede na pričakovano rast BDP. Torej, kje in za koliko je rast posameznega prihodka ali odhodka višja od 5,5-odstotne nominalne rasti BDP, kolikor naj bi se po napovedih UMAR slovenski BDP povečal letos in tudi naslednje leto. Poudarjam nominalne rasti, ker tudi gibanja v proračunu spremljamo z nominalnimi številkami (pri gibanju BDP se sicer običajno navaja realna rast, torej po izločitvi učinka rasti cen).

 

V priloženi tabeli je najprej naveden presežek državnega proračunu za lani, ocena za letos ter proračun 2020, kot je bil predviden za sprejemanje v državnem zboru. Po teh podatkih bo letošnji presežek za 411 milijonov evrov nižji od lanskega, naslednje leto pa naj bi bil ponovno 314 milijonov višji. Proračun krojijo predvsem sredstva Evropske Unije v povezavi z investicijskimi izdatki države (kadar je sredstev iz EU več, so višje tudi investicije, zaradi česar je smiselno gledati skupne učinke). Letos bo ta segment na proračun vplival negativno, saj bo kljub nižjim prilivom iz EU naložb vseeno več in to bo znižalo presežek kar za 300 milijonov evrov. Naslednje leto pa naj bi ob približno istih investicijah uspeli iz EU pridobiti neto kar za 259 milijonov evrov več in to naj bi predstavljajo pretežni del povečanja presežka v 2020.

 

Načrti so lepi - a tudi v letošnjem letu so načrtovali takšen priliv iz EU, vendar bo realizacija več kot 200 milijoni nižja od sprejetega proračuna (letošnji rezultat je potem "rešil" predvsem večji priliv iz davka na dobiček ter nižje subvencije podjetjem). Ker se približuje zaključek aktualne finančne perspektive proračuna EU, denimo da bo prihodnje leto črpanje EU sredstev bolj uspešno.

 

Pri tem imajo zanimiva gibanja tudi naša vplačila v proračun EU. Če bomo tudi zadnje tri mesece nakazovali po 41 milijonov mesečno kot od julija naprej, potem bo letošnje vplačilo za več kot četrtino višje od prispevka v 2018. Ker je ta prispevek odvisen od BDP in pobranih davkov v državi, so takšna gibanja precej nelogična. Mogoče gre za kakšne poračune za nazaj, a teh dodatnih 110 milijonov odliva ima seveda močan vpliv na proračun in kakšno dodatno pojasnilo bi bilo vsekakor dobrodošlo. Vemo, kakšno razpravo odpre npr. povečanje izdatkov za pokojnine za 30 milijonov, teh 110 milijonov več nakazil v EU pa sploh nihče ne omeni.

 



 

  

 

 

Večji negativni vpliv ima seveda tudi izpad dividend od prodane NLB in Abanke. Da smo jih prodali po nižji ceni, kot bi zanju lahko v normalnih razmerah iztržili, vemo. Ob tem pa smo izgubili še redne prilive v proračun. Dividende se pač redno stekajo v proračunske prihodke, kupnina pa je šla neposredno samo za odplačilo dolga. Ali pa še to ne, glede na to kakšne likvidnostne rezerve ima proračun v bankah. Na žalost smo pri odločanju o prodaji bank preveč zanemarili tudi te učinke, ki bi lahko dolgoročno izboljševali sliko naših javnih financ.

 

Po izločitvi teh dveh ključnih učinkov pa se bo proračunski presežek tako letos kot po predlogu proračuna tudi drugo leto povečal za blizu 200 milijonov evrov letno. Na to izboljšanje pa vplivajo tako nekateri pozitivni učinki, nekatere proračunske postavke pa bodo tudi slabše. V tabeli so navedeni ene in druge in poglejmo jih nekoliko podrobneje. Letos naj bi bilo povečanj (nad stopnjo rasti BDP) kar za 500 milijonov (drugo leto 460) in sicer:

 

* davek iz dobička bo letos prispeval dodatno kar 111 milijonov, predvsem zaradi rasti dobičkov podjetij ter tudi predlanskega dviga davčne stopnje; le-te imajo učinek s precejšnjim zamikom (zaradi plačevanja akontacij) in tudi predvidena sprememba v naslednjem letu se bo v večji meri odrazila šele v kasnejših letih,

 

* v letošnjem letu rastejo plače z več kot 4-odstotno stopnjo in ob tri odstotke več zaposlenih je prispevkov in davkov na plače kar za 7,5 % več;

- ker so izdatki za pokojnine porasli za manj kot 4 % (0,5 % več upokojencev, 3 % višje pokojnine), je to ponovno izboljšalo položaj ZPIZ oz. znižalo potrebe po prispevku proračuna v ZPIZ,

- kljub stalnim očitkom o "bombončkih" upokojencem bo imel proračun tudi letos iz tega naslova okoli 120 milijonov evrov realno boljši rezultat (manj odlivov) - samo za primerjavo: naslednje leto naj bi proračun v upokojensko blagajno prispeval kar 600 milijonov manj kot pred petimi leti, za pokojnine pa bomo namenili najmanjši delež BDP v času samostojne Slovenije!),

- nekoliko presenečajo načrti ministrstva za drugo leto, ker ne predvidevajo nadaljnjega zniževanja prispevka za ZPIZ, kljub previdnosti pri rasti pokojnin in še vedno pričakovani rasti plač in zaposlovanja (tu bi znali biti rezultati boljši),

- iz istega razloga (večje izplačilo mase plač od rasti BDP), bi bil višji tudi priliv iz dohodnine - uvedene davčne "odpustke" pa zajemam med zmanjšanje presežka,

- pozitivne učinke na proračun ima tudi nadaljnje zmanjševanje plačila obresti

- zniževanje stroškov za obresti se bo še zmanjševalo,ker postopno odplačujemo posojila (obveznice) po višjih obrestnih merah in najemamo nove z minimalnimi obrestmi,

 

* znižujejo pa se tudi izdatki za "posebne namene" oz. rezerve.

 

Poleg pozitivnih učinkov na javne finance beležimo v letošnjem letu ter tudi v načrtu za drugo leto na določenih postavkah za okoli 300 milijonov realnega povečanja odhodkov (ali znižanja prihodkov) in sicer:

- preko 100 milijonov evrov je izpada je zaradi znižanja trošarine na goriva maja lansko leto za okoli 7 %, kar je znižalo obseg pobranih trošarin lani pa tudi letos glede na lani,

- preseneča, da ministrstvo tudi za naslednje leto predvideva nadaljnje zniževanje prilivov iz trošarin (ponovno znižanje zneska trošarine?), medtem ko se zbran DDV giblje približno na nivoju rasti BDP (potrošnje),

- na drugi strani pa za naslednje leto načrtujejo relativno nizek učinek davčnih sprememb pri dohodnini,

- letošnji izpad zaradi razbremenitve regresa bo blizu 100 milijonov, dodatni učinek pa bo še drugo leto ob letnem obračunu dohodnine, ob tem pa naj bi preko 100 milijonov drugo leto "odnesle" tudi sprejete spremembe dohodninske lestvice,

- glede na navedeno je dokaj nenavadno, da kljub temu načrtujejo nominalno skupaj za preko 100 milijonov več prilivov iz dohodnine,

- letošnje nekaj višje povečanje plač javnih uslužbencev naj bi dvignilo realne izdatke za okoli 65 milijonov (drugo leto naj bi približno sledile rasti BDP),

 

* letos so se dokaj povečali tudi socialni transferji prebivalstvu, za preko 70 milijonov evrov nad rastjo BDP,

- glede na visoko zaposlenost in dvig plač so razumljivi dvomi o upravičenosti takšnega povečevanja socialnih transferjev v zadnjih letih (za skoraj četrtino od 2015), čeprav vedno lahko navedemo primere, kjer je izplačilo upravičeno,

- verjetno je zato načrt izplačil transferjev za naslednje leto pomembno nižji (in s tem višji proračunski presežek v 2020), čeprav glede na letošnje izkušnje lahko dvomimo, če bo to znižanje izvedljivo,

 

* zanimiva je še postavka "subvencije podjetjem in posameznikom", kjer je bilo za letos predvideno precejšnje povečanje izdatkov, a do tega ni prišlo (mogoče zaradi prevelikih socialnih transferjev),

- verjetno je zato načrtovan večji dvig v naslednjem letu -  če ta dvig zaradi rasti drugih izdatkov ne bo ponovno  izpadel.

 

 

Če torej povzamemo, potem bo:

 

* letošnje znižanje proračunskega presežka predvsem posledica izpada dividend od bank ter sredstev iz EU, deloma pa bo nižji še zaradi znižanja trošarin, razbremenitve regresa in višjih plač javnih uslužbencev, 

- da pa zato nismo prešli v deficit, pa pomaga konstanto zniževanje izdatkov za obresti, več davka na dobiček ter "pomoč" upokojencev, katerim se pokojnine vsako leto povečajo za nekaj odstotnih točk manj kot se zbere prispevkov,

 

* naslednje leto pa naj bi presežek povrnili predvsem s sredstvi iz EU ter znižanji socialnih transferjev, čeprav vse skupaj mogoče ni najbolj zanesljivo, relativno nizko pa je ocenjen tudi izpad dohodnine, kljub precejšnjim popravkom dohodninske zakonodaje,

- načrt je torej kar optimističen in ga bo težko realizirati (tudi brez kakšnih večjih poslabšanj gospodarskih razmer), nekaj več rezerve je mogoče le pri trošarinah, kjer bi lahko naredili kak popravek navzgor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
0
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.979
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.110
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 1.917
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.410
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.432
06/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 1.382
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.256
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 860
09/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.667
10/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.455