Razkrivamo

Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020

Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za davke in nič za investicije, opozarja Bine Kordež. V resnici so postavke precek drugačne, saj gre za plače 30 % (največ šolstvo, javna uprava), če k temu dodamo še socialo (otroške dodatke, porodniško, nezaposlene in razliko pokojnine) je tega 54 %, materialnih stroškov je 11 %, 10 % pa investicij (1,04 milijard). Preostala četrtina proračuna pa so obresti, sredstva za EU ter ostali transferi in rezerve.

27.11.2019 20:10
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   2020   presežek   EU   socialni transferji   dohodnina   BDP   obresti   NLB   Abanka

Foto: Mediaspeed

Letošnje znižanje proračunskega presežka predvsem posledica izpada dividend od bank ter sredstev iz EU, deloma pa bo nižji še zaradi znižanja trošarin, razbremenitve regresa in višjih plač javnih uslužbencev.

Letošnji državni proračun bo imel sicer nižji presežek, kot so znašali rekordni lanski rezultati, a še vedno solidnih 150 milijonov evrov (takšna je okvirna ocena ministrstva za finance, ki jo potrjujejo tudi dosedanja gibanja). Lanskih 537 milijonov presežka je bilo tudi rezultat enkratnih dividend NLB (270 milijonov evrov) ter menda tudi zadržanih izplačil iz EU iz leta poprej. Teh dodatnih virov letos ni in pod črto bi naj brez tega letos torej v proračunu ostala približno podobna številka kot lani.

 

Seveda pa primerljiv končni rezultat ne pomeni nujno, da je tudi struktura prihodkov in odhodkov podobna. V tekočih gibanjih prihaja namreč do kar pomembnih sprememb, ki jih je verjetno zanimivo pogledati. V priloženi tabeli in komentarju je navedeno nekaj večjih odstopanj letošnjega leta od dogajanj v 2018, dodatno pa je še prikaz kakšne spremembe prinaša rebalans proračuna za naslednje leto. V 2020 naj bi bil proračunski presežek zopet višji in zanima nas, od kje ti dodatni viri ali varčevalni ukrepi.

 

Analize proračuna so v medijih (pa tudi v parlamentarni razpravi) praviloma na nivoju posameznih ministrstev, nas pa bolj zanimajo vsebinske spremembe po vrstah prihodkov in odhodkov. Ker je večina postavk seveda višjih, je smiselno izračunati, kje prihaja do večje rasti (ali padca) glede na pričakovano rast BDP. Torej, kje in za koliko je rast posameznega prihodka ali odhodka višja od 5,5-odstotne nominalne rasti BDP, kolikor naj bi se po napovedih UMAR slovenski BDP povečal letos in tudi naslednje leto. Poudarjam nominalne rasti, ker tudi gibanja v proračunu spremljamo z nominalnimi številkami (pri gibanju BDP se sicer običajno navaja realna rast, torej po izločitvi učinka rasti cen).

 

V priloženi tabeli je najprej naveden presežek državnega proračunu za lani, ocena za letos ter proračun 2020, kot je bil predviden za sprejemanje v državnem zboru. Po teh podatkih bo letošnji presežek za 411 milijonov evrov nižji od lanskega, naslednje leto pa naj bi bil ponovno 314 milijonov višji. Proračun krojijo predvsem sredstva Evropske Unije v povezavi z investicijskimi izdatki države (kadar je sredstev iz EU več, so višje tudi investicije, zaradi česar je smiselno gledati skupne učinke). Letos bo ta segment na proračun vplival negativno, saj bo kljub nižjim prilivom iz EU naložb vseeno več in to bo znižalo presežek kar za 300 milijonov evrov. Naslednje leto pa naj bi ob približno istih investicijah uspeli iz EU pridobiti neto kar za 259 milijonov evrov več in to naj bi predstavljajo pretežni del povečanja presežka v 2020.

 

Načrti so lepi - a tudi v letošnjem letu so načrtovali takšen priliv iz EU, vendar bo realizacija več kot 200 milijoni nižja od sprejetega proračuna (letošnji rezultat je potem "rešil" predvsem večji priliv iz davka na dobiček ter nižje subvencije podjetjem). Ker se približuje zaključek aktualne finančne perspektive proračuna EU, denimo da bo prihodnje leto črpanje EU sredstev bolj uspešno.

 

Pri tem imajo zanimiva gibanja tudi naša vplačila v proračun EU. Če bomo tudi zadnje tri mesece nakazovali po 41 milijonov mesečno kot od julija naprej, potem bo letošnje vplačilo za več kot četrtino višje od prispevka v 2018. Ker je ta prispevek odvisen od BDP in pobranih davkov v državi, so takšna gibanja precej nelogična. Mogoče gre za kakšne poračune za nazaj, a teh dodatnih 110 milijonov odliva ima seveda močan vpliv na proračun in kakšno dodatno pojasnilo bi bilo vsekakor dobrodošlo. Vemo, kakšno razpravo odpre npr. povečanje izdatkov za pokojnine za 30 milijonov, teh 110 milijonov več nakazil v EU pa sploh nihče ne omeni.

 



 

  

 

 

Večji negativni vpliv ima seveda tudi izpad dividend od prodane NLB in Abanke. Da smo jih prodali po nižji ceni, kot bi zanju lahko v normalnih razmerah iztržili, vemo. Ob tem pa smo izgubili še redne prilive v proračun. Dividende se pač redno stekajo v proračunske prihodke, kupnina pa je šla neposredno samo za odplačilo dolga. Ali pa še to ne, glede na to kakšne likvidnostne rezerve ima proračun v bankah. Na žalost smo pri odločanju o prodaji bank preveč zanemarili tudi te učinke, ki bi lahko dolgoročno izboljševali sliko naših javnih financ.

 

Po izločitvi teh dveh ključnih učinkov pa se bo proračunski presežek tako letos kot po predlogu proračuna tudi drugo leto povečal za blizu 200 milijonov evrov letno. Na to izboljšanje pa vplivajo tako nekateri pozitivni učinki, nekatere proračunske postavke pa bodo tudi slabše. V tabeli so navedeni ene in druge in poglejmo jih nekoliko podrobneje. Letos naj bi bilo povečanj (nad stopnjo rasti BDP) kar za 500 milijonov (drugo leto 460) in sicer:

 

* davek iz dobička bo letos prispeval dodatno kar 111 milijonov, predvsem zaradi rasti dobičkov podjetij ter tudi predlanskega dviga davčne stopnje; le-te imajo učinek s precejšnjim zamikom (zaradi plačevanja akontacij) in tudi predvidena sprememba v naslednjem letu se bo v večji meri odrazila šele v kasnejših letih,

 

* v letošnjem letu rastejo plače z več kot 4-odstotno stopnjo in ob tri odstotke več zaposlenih je prispevkov in davkov na plače kar za 7,5 % več;

- ker so izdatki za pokojnine porasli za manj kot 4 % (0,5 % več upokojencev, 3 % višje pokojnine), je to ponovno izboljšalo položaj ZPIZ oz. znižalo potrebe po prispevku proračuna v ZPIZ,

- kljub stalnim očitkom o "bombončkih" upokojencem bo imel proračun tudi letos iz tega naslova okoli 120 milijonov evrov realno boljši rezultat (manj odlivov) - samo za primerjavo: naslednje leto naj bi proračun v upokojensko blagajno prispeval kar 600 milijonov manj kot pred petimi leti, za pokojnine pa bomo namenili najmanjši delež BDP v času samostojne Slovenije!),

- nekoliko presenečajo načrti ministrstva za drugo leto, ker ne predvidevajo nadaljnjega zniževanja prispevka za ZPIZ, kljub previdnosti pri rasti pokojnin in še vedno pričakovani rasti plač in zaposlovanja (tu bi znali biti rezultati boljši),

- iz istega razloga (večje izplačilo mase plač od rasti BDP), bi bil višji tudi priliv iz dohodnine - uvedene davčne "odpustke" pa zajemam med zmanjšanje presežka,

- pozitivne učinke na proračun ima tudi nadaljnje zmanjševanje plačila obresti

- zniževanje stroškov za obresti se bo še zmanjševalo,ker postopno odplačujemo posojila (obveznice) po višjih obrestnih merah in najemamo nove z minimalnimi obrestmi,

 

* znižujejo pa se tudi izdatki za "posebne namene" oz. rezerve.

 

Poleg pozitivnih učinkov na javne finance beležimo v letošnjem letu ter tudi v načrtu za drugo leto na določenih postavkah za okoli 300 milijonov realnega povečanja odhodkov (ali znižanja prihodkov) in sicer:

- preko 100 milijonov evrov je izpada je zaradi znižanja trošarine na goriva maja lansko leto za okoli 7 %, kar je znižalo obseg pobranih trošarin lani pa tudi letos glede na lani,

- preseneča, da ministrstvo tudi za naslednje leto predvideva nadaljnje zniževanje prilivov iz trošarin (ponovno znižanje zneska trošarine?), medtem ko se zbran DDV giblje približno na nivoju rasti BDP (potrošnje),

- na drugi strani pa za naslednje leto načrtujejo relativno nizek učinek davčnih sprememb pri dohodnini,

- letošnji izpad zaradi razbremenitve regresa bo blizu 100 milijonov, dodatni učinek pa bo še drugo leto ob letnem obračunu dohodnine, ob tem pa naj bi preko 100 milijonov drugo leto "odnesle" tudi sprejete spremembe dohodninske lestvice,

- glede na navedeno je dokaj nenavadno, da kljub temu načrtujejo nominalno skupaj za preko 100 milijonov več prilivov iz dohodnine,

- letošnje nekaj višje povečanje plač javnih uslužbencev naj bi dvignilo realne izdatke za okoli 65 milijonov (drugo leto naj bi približno sledile rasti BDP),

 

* letos so se dokaj povečali tudi socialni transferji prebivalstvu, za preko 70 milijonov evrov nad rastjo BDP,

- glede na visoko zaposlenost in dvig plač so razumljivi dvomi o upravičenosti takšnega povečevanja socialnih transferjev v zadnjih letih (za skoraj četrtino od 2015), čeprav vedno lahko navedemo primere, kjer je izplačilo upravičeno,

- verjetno je zato načrt izplačil transferjev za naslednje leto pomembno nižji (in s tem višji proračunski presežek v 2020), čeprav glede na letošnje izkušnje lahko dvomimo, če bo to znižanje izvedljivo,

 

* zanimiva je še postavka "subvencije podjetjem in posameznikom", kjer je bilo za letos predvideno precejšnje povečanje izdatkov, a do tega ni prišlo (mogoče zaradi prevelikih socialnih transferjev),

- verjetno je zato načrtovan večji dvig v naslednjem letu -  če ta dvig zaradi rasti drugih izdatkov ne bo ponovno  izpadel.

 

 

Če torej povzamemo, potem bo:

 

* letošnje znižanje proračunskega presežka predvsem posledica izpada dividend od bank ter sredstev iz EU, deloma pa bo nižji še zaradi znižanja trošarin, razbremenitve regresa in višjih plač javnih uslužbencev, 

- da pa zato nismo prešli v deficit, pa pomaga konstanto zniževanje izdatkov za obresti, več davka na dobiček ter "pomoč" upokojencev, katerim se pokojnine vsako leto povečajo za nekaj odstotnih točk manj kot se zbere prispevkov,

 

* naslednje leto pa naj bi presežek povrnili predvsem s sredstvi iz EU ter znižanji socialnih transferjev, čeprav vse skupaj mogoče ni najbolj zanesljivo, relativno nizko pa je ocenjen tudi izpad dohodnine, kljub precejšnjim popravkom dohodninske zakonodaje,

- načrt je torej kar optimističen in ga bo težko realizirati (tudi brez kakšnih večjih poslabšanj gospodarskih razmer), nekaj več rezerve je mogoče le pri trošarinah, kjer bi lahko naredili kak popravek navzgor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Beijing’s claims of bringing development to Africa under scrutiny
11
27.09.2023 20:20
It is safe to say that Africa has been closest ally of China since the Bandung Conference in 1955 during the Maoist era. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Neuvrščeni se vračajo, Evropska unija pa se strelja v koleno
14
25.09.2023 19:36
Norost brez primere, ki nas vsak dan stane vpliva na Bližnjem vzhodu in Afriki. Pomislimo, da so nas eko norosti oropale ... Več.
Piše: Andraž Šest
Kaj je Slovenija, nova nestalna članica varnostnega sveta ZN, sporočila svetu?
11
20.09.2023 11:00
Predsednica Republike Slovenije, Nataša Pirc Musar, se je v torek v New Yorku udeležila 78. zasedanja Generale skupščine ... Več.
Piše: Uredništvo
China's local authorities deal with financial constraints amid economic woes
4
16.09.2023 21:59
Weak consumer demand has pushed the country into deflation, compelling Beijing to consider a more substantial economic stimulus ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Nov "dosežek" Mediane: Na lestvico priljubljenosti politikov vrinila nepolitika Boštjana Šefica
15
11.09.2023 20:18
Medianina zadnja javnomnenjska anketa, objavljena v časniku Delo, ne prinaša le nekoliko popravljenega rezultata za vladajoče ... Več.
Piše: Uredništvo
Mir papeža Frančiška: Novi obraz diplomacije Svetega sedeža
2
10.09.2023 07:00
Papeževa diplomacija je usmerjena v vzpostavljanje in izgradnjo odnosov, zaradi česar nima velikih ciljev, da bi takoj dosegla ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zveza NATO in Evropska unija na preizkušnji z vojaškimi inovacijami
10
05.09.2023 21:00
Vojna v Ukrajini kaže, kako lahko mešanica starih (predvsem topništva in streliva) in novih tehnologij (npr. povezanih z umetno ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Prvi šolski dan: Ideolog Levice Slavko Gaber gre nad desne ravnatelje in stroko
45
31.08.2023 22:58
Prvi šolski minister Slavko Gaber je na prvi šolski dan spet aktualen. In sicer zato, ker je bil opažen v prostorih ministrstva ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse je Tanja Fajon povedala na letošnjem Blejskem strateškem forumu
19
30.08.2023 19:45
Končal se je 18. Blejski strateški forum (BSF), na katerem je avditorij uvodoma nagovorila zunanja ministrica in podpredsednica ... Več.
Piše: Uredništvo
Državni Udar v Nigru: Posledice za Evropsko unijo pri upravljanju migracijskih tokov
8
29.08.2023 21:10
Državni udar v Nigru, ki se je s tem pridružil skupini sahelskih držav, v katerih je prišlo do nasilne spremembe režima, bo ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
African debt trap: Kenya breaches its debt ceiling, Chinese influence looming large
10
28.08.2023 11:00
The gradual rise in Kenian debt level has sent shockwaves to the global community as many see the African countrz going the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zakaj imamo tako visok proračunski primanjkljaj
12
26.08.2023 11:00
Skoraj tri milijarde evrov proračunskega primanjkljaja čaka Golobovo vlado, ki je še maja letos, ko je poslancem predstavljala ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj je ključni problem Golobove ponedeljkove "donatorske večerje" v nekdanji Titovi vili na Bledu
10
25.08.2023 08:30
Premier Robert Golob bo prihodnji teden v Vili Bled gostil večerjo, na katero je povabil predstavnike slovenskega gospodarstva ... Več.
Piše: Uredništvo
Likvidacija Wagnerja je Putinovo doslej najostrejše svarilo ostalim potencialnim upornikom
26
23.08.2023 22:45
Odgovor na vprašanje, v kakšnem odnosu sta Vladimir Putin in Jevgenij Prigožin po nedavnem poskusu Wagnerjevega upora, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Pozabljena obletnica: Po dveh letih vladanja so Talibani Afganistan vrnili v srednji vek!
17
20.08.2023 23:29
Dve leti po naglem, takorekoč kaotičnem ameriškem oziroma zahodnem umiku iz Kabula, je slika Afganstana porazna, o čemer pa naši ... Več.
Piše: Božo Cerar
Napetosti med Srbijo in Kosovom: Ali se na Balkanu ponavlja "ukrajinski vzorec"?
9
14.08.2023 22:55
Kosovo je osrednji del zgodbe, ki se je začela v devetdesetih letih in v kateri so pravice in težnje narodov in manjšin še ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako je Giorgia Meloni odkrila Ameriko in spravila Italijo nazaj na zemljevid sveta
4
13.08.2023 21:00
Nedavni obisk italijanske predsednice vlade Giorgie Meloni v Washingtonu pomeni pomemben korak glede vloge Italije na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Women in China face underrepresentation in politics and government
7
13.08.2023 09:34
The time when demographic crisis in China has deteriorated to an unprecedented level, primarily, due to lower birth rates and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O distribuciji: Koliko premoženja v državi dejansko obvladuje odstotek Slovencev?
9
11.08.2023 23:30
Koliko premoženja imajo v lasti najbogatejši Slovenci? Nedavno smo prebrali, da naj bi imel odstotek Slovencev v lasti skoraj ... Več.
Piše: Bine Kordež
Chinese-Made Volkswagen Electric Vehicles Face Global Scrutiny: a Trail of Concerns Emerges
13
10.08.2023 21:45
In recent times, Chinese-made Volkswagen electric vehicles (EVs) have come under increasing scrutiny as countries raise concerns ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.358
02/
Paznica s Kolodvorske in čiščenje javne hiše
Denis Poniž
Ogledov: 1.994
03/
Eksekucijska mrzlica v naši največji javni hiši
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.010
04/
Kaj je Slovenija, nova nestalna članica varnostnega sveta ZN, sporočila svetu?
Uredništvo
Ogledov: 1.634
05/
Migracijska tempirana bomba
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.193
06/
Ena gasilska: Slovenci pospešeno izumiramo in izgubljamo svojo državo
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.201
07/
Neuvrščeni se vračajo, Evropska unija pa se strelja v koleno
Andraž Šest
Ogledov: 1.109
08/
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.790
09/
Beijing’s claims of bringing development to Africa under scrutiny
Valerio Fabbri
Ogledov: 401
10/
Čas za (za)upanje
Anže Logar
Ogledov: 3.279