Razkrivamo

Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka

Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z zadnjimi dogodki v Boliviji in Venezueli, pred tem pa tudi v Braziliji in Hondurasu. Skupni imenonovalec je skrb za ohranitev ameriškega vojaškega, političnega in ekonomskega vpliva na južni polobli zahodne hemisfere. Konkurenca, predvsem kitajska, namreč ne stoji križem rok.

28.11.2019 20:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Latinska Amerika   Brazilija   Honduras   Čile   Bolivija   Washington   Bolsonaro   Morales   Trump   Kitajska

Po začetnih uspehih in dosežkih levičarskega predsednika Lule in njegove naslednice Dilme Rousseff so bile možnosti za nadaljnji napredek brazilske družbe izgubljene, saj se funkcionarji vladajoče Delavske stranke niso zmogli upreti korupciji.

Ko je Barack Obama januarja 2009 prevzel funkcijo predsednika Združenih držav, so sorazmerno velik del latinskoameriških držav vodile levičarsko usmerjen vlade. V tistem času se je vpliv Washingtona v njegovih starih interesnih območjih vidno zmanjšal. Do leta 2009 je Amerika, čeprav še vedno ena od svetovnih velesil, padla na najnižjo točko svojega vpliva po II. svetovni vojni; delno je nazadovala zaradi slabih političnih svetovalcev predsednika Georgea W. Busha. Invazija na Irak, na primer, se je sprevrgla v hud poraz za ZDA, medtem ko sta Rusija in Kitajska izvijali iz nepomembnosti v oddaljen izziv ameriški prevladi. Ko je predsednik Obama osem let pozneje po dveh mandatih zapustil Ovalno pisarno, se ameriški upad še ni zdel tako resen. Na primer do leta 2017 se je Latinska Amerika odločno obrnila v drugo smer, vodile so jo desničarske vlade, kar je omogočilo Washingtonu, da je znova obnovil nekaj svoje stare moči na teh prostranih območjih.

 

Brazilija za Združenimi državami predstavlja drugo najpomembnejšo državo na zahodni polobli. V začetku tega stoletja so levo usmerjene vlade pod predsednikom Lulo in njegovo naslednico Dilmo Rousseff, oba sta člana Delavske stranke, naredile občuten družben napredek. Vendar so bile možnosti za nadaljnji napredek v brazilski družbi izgubljene, ker se funkcionarji Delavske stranke niso mogli upreti obsežni korupciji, ki je že pred desetletji okužila brazilsko politično krajino. Enostavno rečeno, svojih prstov niso mogli držati stran od blagajn, kar je oslabilo pozicijo Delavske stranke med prebivalstvom.

 

Še več, odločitvi Luline vlade, da bo vsemu navkljub leta 2014 gostila svetovno prvenstvo v nogometu in leta 2016 poletne olimpijske igre, sta bili izjemno dragi. Oktobra 2007 so objavili, da je Brazilija zmagala s ponudbo za svetovno prvenstvo, dve leti pozneje je sledilo obvestilo, da je država gostiteljica tudi olimpijskih iger. Ko je izvedel, da bo Brazilija gostiteljica olimpijade, je čustveni Lula oktobra 2009 izjavil: "Vsi tisti ljudje, ki so mislili, da nismo sposobni vladati tej državi, bodo zdaj spoznali, da lahko priredimo olimpijado."

 

 

Prestiž ali zgolj neumnost?

 

Za ta stališča se bo sčasoma izkazalo, da jim manjka daljnovidnosti. Lulina mandata sta se končala decembra 2010 in njegova želja po svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah bo v škodo brazilskih davkoplačevalcev. Ta športna turnirja sta prekoračila proračun, skupaj sta stala več kot 20 milijard dolarjev, kar je izjemno veliko denarja za državo, v kateri večina prebivalcev še vedno živi v revščini.

 

Brazilska javnost bo financirala pomemben delež milijard, potrošenih za zgornja dogodka. Torej je komaj presenetljivo, da je na tisoče ljudi jezno protestiralo proti odločitvi za organizacijo obeh prireditev. Ta denar bi lahko porabili za brazilske javne službe, ki so ga zelo potrebovale. Brezdomna aktivistka Denize Adriana Ferreira je o odločitvi za gostitev svetovnega prvenstva v nogometu dejala, da le-ta "krade denar zdravstvu, izobraževanju in revnim. Brezdomce podijo z ulic. To ni za Brazilijo, to je za turiste".

 

Oktobra 2018 je razočarano volilno telo namenilo kandidatu desnice Jairju Bolsonaru 55 odstotkov glasov; užival je v zmagi nad favoritom Delavske stranke Fernanda Haddada za več kot deset odstotkov. Bolsonarova izvolitev je predstavljala veliko spodbudo za Trumpovo administracijo, saj Amerika nadaljuje z obnavljanjem moči na teh območjih. Bolsonaro in njegov ameriški kolega Trump sta večinoma ideološka zaveznika; dve najmočnejši državi razvijata tesne politične in finančne odnose. Trgovinske in infrastrukturne naložbe med ZDA in Brazilijo so se v tem letu povečale.

 

 

Ameriško-brazilsko partnerstvo

 

Topli odnosi z Brazilijo so resnično ključni za ameriško politiko v Latinski Ameriki. Na začetku in sredi šestdesetih let sta predsednika John F. Kennedy in Lyndon B. Johnson načrtovala izgon brazilskega levo usmerjenega predsednika Joãoja Goularta. Kennedy je želel "preprečiti, da bi Brazilija postala druga Kitajska ali Kuba". Strategije za odstranitev Goularta je razširil Kennedyjev naslednik Johnson, ki je Goulartovim nasprotnikom odobril znatno finančno pomoč. Predsednik Johnson je na svojem ranču v Teksasu konec marca 1964 izjavil: "Mislim, da bi morali sprejeti vsak ukrep, ki ga lahko, in biti pripravljeni narediti vse, kar moramo storiti."

 

Prvega aprila 1964 je Goulart odšel po državnem udaru, ki ga je podprl Washington, oblast je prevzela vojaška avtokracija. Naslednjih dvajset let, do leta 1985, bodo v Braziliji vladali desničarski generali, ki so večinoma ohranjali dobre odnose z Belo hišo. V Braziliji ne bo leve vlade skoraj 40 let, vse do volitev januarja 2003, na katerih bo zmagal Lula.

 

 

Zakaj je levičarskim vladam spodletelo

 

Drugod po Južni Ameriki v začetku tega stoletja levičarske vlade v Venezueli, Argentini in Ekvadorju na določenih področjih niso bile uspešne. Ena od pomanjkljivosti je bila predvsem njihova odvisnost od rasti cen surovin, kot sta nafta ali soja, kar je zgolj kratkotrajen pojav, podvržen nihanju cen, dobavi in povpraševanju itd. Namesto tega bi se južnoameriške države morale osredotočiti na razvoj trajnostnega gospodarstva, kot sta poljedelstvo, proizvodnja in podobno. 

 

Zlasti Venezuela je država z bogato kmetijsko zemljo, ki bi jo lahko obdelovala na okolju prijazen način; toda vladi Huga Chaveza in posebno sedanja Nicolasa Madura si nista zares prizadevali za trajnostni sistem. Ravno nasprotno. Močno sta se zanašali na velike rezerve nafte, ki bi jo lahko izvažali po visokih cenah. 

 

V zadnjem času je Maduro plačeval za svoje napake, saj so milijoni zapuščali državo, in za katastrofe, ki so prizadele venezuelsko družbo – vključno z močno razširjeno korupcijo – ni mogoče v celoti kriviti pritiskov in sankcij, ki izvirajo iz Washingtona.

 

 

Kaj si želijo Američani

 

Združene države so si prizadevale za tesnejše povezave z južnoameriškimi državami s podporo Pacifiški zvezi, latinskoameriškemu bloku, ustanovljenemu junija 2013, ki ga sestavljajo Mehika, Čile, Kolumbija in Peru – štiri države, ki predstavljajo sorazmerno velik del gospodarske moči na celini. Za povrh so omenjene države podpisnice tako imenovanih naložb v prosto trgovino z Washingtonom, njihove vlade so sledile neoliberalni politiki, proti kateri so ljudje množično protestirali, najbolj v Čilu. 

 

V preteklih desetletjih je Washington igral svojo vlogo pri obnovi konservativnih vlad; z blokado finančnih posojil kot v primeru Argentine, skupaj z drugimi taktikami "mehke moči" je zagotavljal trdno politično podporo nasprotnikom nekdanjega levičarskega predsednika Fernanda Luga v Paragvaju leta 2012 in Dilme Rousseff v Braziliji leta 2016. 

 

Pred tem, leta 2009, je predsednik Obama zasebno podprl padec honduraškega predsednika Manuela Zelaya, kar se je zgodilo z vojaškim udarom, ki je na oblast pripeljal tradicionalne konservativne elemente. Washington je imel močne razloge za podporo Zelayevega strmoglavljenja. Njegov odhod je zagotovil, da bo ameriška vojska lahko še naprej uporabljala letalsko bazo Palmerola v osrednjem Honudrasu, znano tudi kot zračna baza Soto Cano. To je ena najpomembnejših vojaških baz, ki jih ima Washington na razpolago v Latinski Ameriki, kjer je stalno nameščenih najmanj petsto ameriških uniformiranih oseb.

 

Ameriška vojaška prisotnost v Hondurasu omogoča Pentagonu širok spekter operacij. Država je na strateško pomembnem prostoru, saj leži ob bogatih vodah Karibskega morja, medtem ko se stara sovražnica Kuba nahaja samo nekaj sto kilometrov severovzhodno. Ameriška baza v Hondurasu je samo za kratek letalski polet oddaljena od Washingtonovega ključnega zaveznika Južne Afrike, enako kot Kolumbija, Peru in Brazilija.

 

 

Evo Morales in ekonomija

 

Nedavni padec Eva Moralesa predstavlja ločeno spodbudo ameriški prevladi v regiji, po pričakovanju naj bi ga nadomestila bela konservativna vlada, ki bi jo pozdravila tako Washington kot bolivijska oligarhija. V Boliviji se nahajajo največje svetovne zaloge litija, po tem dragocenem elementu je vedno večje povpraševanje; država je bogata tudi z minerali kot sta svinec in kositer. 

 

Predsednik Obama in zdaj Trump sta bila oba zaskrbljena zaradi znatnega porasta kitajske trgovine v Latinski Ameriki v tem stoletju. Med letoma 2000 in 2009 se je raven trgovine z desetih milijard dolarjev dvignila na 130 milijard dolarjev. Številke se v zadnjem desetletju nenehno večajo, do leta 2018 so se dvignile na 306 milijard dolarjev. Vendar je kitajski vpliv, gledano v celoti, še vedno šibkejši v primerjavi z ZDA. Peking na primer je malo ali nič vojaško navzoč na vsej zahodni polobli, za razliko od Amerike, ki zlahka ostaja najmočnejša vojaška sila na obeh straneh sveta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
7
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.288
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.675
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.155
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.246
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.876
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.619
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 881
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 535
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608