Razkrivamo

Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka

Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z zadnjimi dogodki v Boliviji in Venezueli, pred tem pa tudi v Braziliji in Hondurasu. Skupni imenonovalec je skrb za ohranitev ameriškega vojaškega, političnega in ekonomskega vpliva na južni polobli zahodne hemisfere. Konkurenca, predvsem kitajska, namreč ne stoji križem rok.

28.11.2019 20:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Latinska Amerika   Brazilija   Honduras   Čile   Bolivija   Washington   Bolsonaro   Morales   Trump   Kitajska

Po začetnih uspehih in dosežkih levičarskega predsednika Lule in njegove naslednice Dilme Rousseff so bile možnosti za nadaljnji napredek brazilske družbe izgubljene, saj se funkcionarji vladajoče Delavske stranke niso zmogli upreti korupciji.

Ko je Barack Obama januarja 2009 prevzel funkcijo predsednika Združenih držav, so sorazmerno velik del latinskoameriških držav vodile levičarsko usmerjen vlade. V tistem času se je vpliv Washingtona v njegovih starih interesnih območjih vidno zmanjšal. Do leta 2009 je Amerika, čeprav še vedno ena od svetovnih velesil, padla na najnižjo točko svojega vpliva po II. svetovni vojni; delno je nazadovala zaradi slabih političnih svetovalcev predsednika Georgea W. Busha. Invazija na Irak, na primer, se je sprevrgla v hud poraz za ZDA, medtem ko sta Rusija in Kitajska izvijali iz nepomembnosti v oddaljen izziv ameriški prevladi. Ko je predsednik Obama osem let pozneje po dveh mandatih zapustil Ovalno pisarno, se ameriški upad še ni zdel tako resen. Na primer do leta 2017 se je Latinska Amerika odločno obrnila v drugo smer, vodile so jo desničarske vlade, kar je omogočilo Washingtonu, da je znova obnovil nekaj svoje stare moči na teh prostranih območjih.

 

Brazilija za Združenimi državami predstavlja drugo najpomembnejšo državo na zahodni polobli. V začetku tega stoletja so levo usmerjene vlade pod predsednikom Lulo in njegovo naslednico Dilmo Rousseff, oba sta člana Delavske stranke, naredile občuten družben napredek. Vendar so bile možnosti za nadaljnji napredek v brazilski družbi izgubljene, ker se funkcionarji Delavske stranke niso mogli upreti obsežni korupciji, ki je že pred desetletji okužila brazilsko politično krajino. Enostavno rečeno, svojih prstov niso mogli držati stran od blagajn, kar je oslabilo pozicijo Delavske stranke med prebivalstvom.

 

Še več, odločitvi Luline vlade, da bo vsemu navkljub leta 2014 gostila svetovno prvenstvo v nogometu in leta 2016 poletne olimpijske igre, sta bili izjemno dragi. Oktobra 2007 so objavili, da je Brazilija zmagala s ponudbo za svetovno prvenstvo, dve leti pozneje je sledilo obvestilo, da je država gostiteljica tudi olimpijskih iger. Ko je izvedel, da bo Brazilija gostiteljica olimpijade, je čustveni Lula oktobra 2009 izjavil: "Vsi tisti ljudje, ki so mislili, da nismo sposobni vladati tej državi, bodo zdaj spoznali, da lahko priredimo olimpijado."

 

 

Prestiž ali zgolj neumnost?

 

Za ta stališča se bo sčasoma izkazalo, da jim manjka daljnovidnosti. Lulina mandata sta se končala decembra 2010 in njegova želja po svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah bo v škodo brazilskih davkoplačevalcev. Ta športna turnirja sta prekoračila proračun, skupaj sta stala več kot 20 milijard dolarjev, kar je izjemno veliko denarja za državo, v kateri večina prebivalcev še vedno živi v revščini.

 

Brazilska javnost bo financirala pomemben delež milijard, potrošenih za zgornja dogodka. Torej je komaj presenetljivo, da je na tisoče ljudi jezno protestiralo proti odločitvi za organizacijo obeh prireditev. Ta denar bi lahko porabili za brazilske javne službe, ki so ga zelo potrebovale. Brezdomna aktivistka Denize Adriana Ferreira je o odločitvi za gostitev svetovnega prvenstva v nogometu dejala, da le-ta "krade denar zdravstvu, izobraževanju in revnim. Brezdomce podijo z ulic. To ni za Brazilijo, to je za turiste".

 

Oktobra 2018 je razočarano volilno telo namenilo kandidatu desnice Jairju Bolsonaru 55 odstotkov glasov; užival je v zmagi nad favoritom Delavske stranke Fernanda Haddada za več kot deset odstotkov. Bolsonarova izvolitev je predstavljala veliko spodbudo za Trumpovo administracijo, saj Amerika nadaljuje z obnavljanjem moči na teh območjih. Bolsonaro in njegov ameriški kolega Trump sta večinoma ideološka zaveznika; dve najmočnejši državi razvijata tesne politične in finančne odnose. Trgovinske in infrastrukturne naložbe med ZDA in Brazilijo so se v tem letu povečale.

 

 

Ameriško-brazilsko partnerstvo

 

Topli odnosi z Brazilijo so resnično ključni za ameriško politiko v Latinski Ameriki. Na začetku in sredi šestdesetih let sta predsednika John F. Kennedy in Lyndon B. Johnson načrtovala izgon brazilskega levo usmerjenega predsednika Joãoja Goularta. Kennedy je želel "preprečiti, da bi Brazilija postala druga Kitajska ali Kuba". Strategije za odstranitev Goularta je razširil Kennedyjev naslednik Johnson, ki je Goulartovim nasprotnikom odobril znatno finančno pomoč. Predsednik Johnson je na svojem ranču v Teksasu konec marca 1964 izjavil: "Mislim, da bi morali sprejeti vsak ukrep, ki ga lahko, in biti pripravljeni narediti vse, kar moramo storiti."

 

Prvega aprila 1964 je Goulart odšel po državnem udaru, ki ga je podprl Washington, oblast je prevzela vojaška avtokracija. Naslednjih dvajset let, do leta 1985, bodo v Braziliji vladali desničarski generali, ki so večinoma ohranjali dobre odnose z Belo hišo. V Braziliji ne bo leve vlade skoraj 40 let, vse do volitev januarja 2003, na katerih bo zmagal Lula.

 

 

Zakaj je levičarskim vladam spodletelo

 

Drugod po Južni Ameriki v začetku tega stoletja levičarske vlade v Venezueli, Argentini in Ekvadorju na določenih področjih niso bile uspešne. Ena od pomanjkljivosti je bila predvsem njihova odvisnost od rasti cen surovin, kot sta nafta ali soja, kar je zgolj kratkotrajen pojav, podvržen nihanju cen, dobavi in povpraševanju itd. Namesto tega bi se južnoameriške države morale osredotočiti na razvoj trajnostnega gospodarstva, kot sta poljedelstvo, proizvodnja in podobno. 

 

Zlasti Venezuela je država z bogato kmetijsko zemljo, ki bi jo lahko obdelovala na okolju prijazen način; toda vladi Huga Chaveza in posebno sedanja Nicolasa Madura si nista zares prizadevali za trajnostni sistem. Ravno nasprotno. Močno sta se zanašali na velike rezerve nafte, ki bi jo lahko izvažali po visokih cenah. 

 

V zadnjem času je Maduro plačeval za svoje napake, saj so milijoni zapuščali državo, in za katastrofe, ki so prizadele venezuelsko družbo – vključno z močno razširjeno korupcijo – ni mogoče v celoti kriviti pritiskov in sankcij, ki izvirajo iz Washingtona.

 

 

Kaj si želijo Američani

 

Združene države so si prizadevale za tesnejše povezave z južnoameriškimi državami s podporo Pacifiški zvezi, latinskoameriškemu bloku, ustanovljenemu junija 2013, ki ga sestavljajo Mehika, Čile, Kolumbija in Peru – štiri države, ki predstavljajo sorazmerno velik del gospodarske moči na celini. Za povrh so omenjene države podpisnice tako imenovanih naložb v prosto trgovino z Washingtonom, njihove vlade so sledile neoliberalni politiki, proti kateri so ljudje množično protestirali, najbolj v Čilu. 

 

V preteklih desetletjih je Washington igral svojo vlogo pri obnovi konservativnih vlad; z blokado finančnih posojil kot v primeru Argentine, skupaj z drugimi taktikami "mehke moči" je zagotavljal trdno politično podporo nasprotnikom nekdanjega levičarskega predsednika Fernanda Luga v Paragvaju leta 2012 in Dilme Rousseff v Braziliji leta 2016. 

 

Pred tem, leta 2009, je predsednik Obama zasebno podprl padec honduraškega predsednika Manuela Zelaya, kar se je zgodilo z vojaškim udarom, ki je na oblast pripeljal tradicionalne konservativne elemente. Washington je imel močne razloge za podporo Zelayevega strmoglavljenja. Njegov odhod je zagotovil, da bo ameriška vojska lahko še naprej uporabljala letalsko bazo Palmerola v osrednjem Honudrasu, znano tudi kot zračna baza Soto Cano. To je ena najpomembnejših vojaških baz, ki jih ima Washington na razpolago v Latinski Ameriki, kjer je stalno nameščenih najmanj petsto ameriških uniformiranih oseb.

 

Ameriška vojaška prisotnost v Hondurasu omogoča Pentagonu širok spekter operacij. Država je na strateško pomembnem prostoru, saj leži ob bogatih vodah Karibskega morja, medtem ko se stara sovražnica Kuba nahaja samo nekaj sto kilometrov severovzhodno. Ameriška baza v Hondurasu je samo za kratek letalski polet oddaljena od Washingtonovega ključnega zaveznika Južne Afrike, enako kot Kolumbija, Peru in Brazilija.

 

 

Evo Morales in ekonomija

 

Nedavni padec Eva Moralesa predstavlja ločeno spodbudo ameriški prevladi v regiji, po pričakovanju naj bi ga nadomestila bela konservativna vlada, ki bi jo pozdravila tako Washington kot bolivijska oligarhija. V Boliviji se nahajajo največje svetovne zaloge litija, po tem dragocenem elementu je vedno večje povpraševanje; država je bogata tudi z minerali kot sta svinec in kositer. 

 

Predsednik Obama in zdaj Trump sta bila oba zaskrbljena zaradi znatnega porasta kitajske trgovine v Latinski Ameriki v tem stoletju. Med letoma 2000 in 2009 se je raven trgovine z desetih milijard dolarjev dvignila na 130 milijard dolarjev. Številke se v zadnjem desetletju nenehno večajo, do leta 2018 so se dvignile na 306 milijard dolarjev. Vendar je kitajski vpliv, gledano v celoti, še vedno šibkejši v primerjavi z ZDA. Peking na primer je malo ali nič vojaško navzoč na vsej zahodni polobli, za razliko od Amerike, ki zlahka ostaja najmočnejša vojaška sila na obeh straneh sveta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.067
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.697
03/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.359
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.575
05/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.814
06/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.525
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.970
08/
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.189
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.267
10/
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
Bine Kordež
Ogledov: 1.167