Razkrivamo

Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka

Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z zadnjimi dogodki v Boliviji in Venezueli, pred tem pa tudi v Braziliji in Hondurasu. Skupni imenonovalec je skrb za ohranitev ameriškega vojaškega, političnega in ekonomskega vpliva na južni polobli zahodne hemisfere. Konkurenca, predvsem kitajska, namreč ne stoji križem rok.

28.11.2019 20:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Latinska Amerika   Brazilija   Honduras   Čile   Bolivija   Washington   Bolsonaro   Morales   Trump   Kitajska

Po začetnih uspehih in dosežkih levičarskega predsednika Lule in njegove naslednice Dilme Rousseff so bile možnosti za nadaljnji napredek brazilske družbe izgubljene, saj se funkcionarji vladajoče Delavske stranke niso zmogli upreti korupciji.

Ko je Barack Obama januarja 2009 prevzel funkcijo predsednika Združenih držav, so sorazmerno velik del latinskoameriških držav vodile levičarsko usmerjen vlade. V tistem času se je vpliv Washingtona v njegovih starih interesnih območjih vidno zmanjšal. Do leta 2009 je Amerika, čeprav še vedno ena od svetovnih velesil, padla na najnižjo točko svojega vpliva po II. svetovni vojni; delno je nazadovala zaradi slabih političnih svetovalcev predsednika Georgea W. Busha. Invazija na Irak, na primer, se je sprevrgla v hud poraz za ZDA, medtem ko sta Rusija in Kitajska izvijali iz nepomembnosti v oddaljen izziv ameriški prevladi. Ko je predsednik Obama osem let pozneje po dveh mandatih zapustil Ovalno pisarno, se ameriški upad še ni zdel tako resen. Na primer do leta 2017 se je Latinska Amerika odločno obrnila v drugo smer, vodile so jo desničarske vlade, kar je omogočilo Washingtonu, da je znova obnovil nekaj svoje stare moči na teh prostranih območjih.

 

Brazilija za Združenimi državami predstavlja drugo najpomembnejšo državo na zahodni polobli. V začetku tega stoletja so levo usmerjene vlade pod predsednikom Lulo in njegovo naslednico Dilmo Rousseff, oba sta člana Delavske stranke, naredile občuten družben napredek. Vendar so bile možnosti za nadaljnji napredek v brazilski družbi izgubljene, ker se funkcionarji Delavske stranke niso mogli upreti obsežni korupciji, ki je že pred desetletji okužila brazilsko politično krajino. Enostavno rečeno, svojih prstov niso mogli držati stran od blagajn, kar je oslabilo pozicijo Delavske stranke med prebivalstvom.

 

Še več, odločitvi Luline vlade, da bo vsemu navkljub leta 2014 gostila svetovno prvenstvo v nogometu in leta 2016 poletne olimpijske igre, sta bili izjemno dragi. Oktobra 2007 so objavili, da je Brazilija zmagala s ponudbo za svetovno prvenstvo, dve leti pozneje je sledilo obvestilo, da je država gostiteljica tudi olimpijskih iger. Ko je izvedel, da bo Brazilija gostiteljica olimpijade, je čustveni Lula oktobra 2009 izjavil: "Vsi tisti ljudje, ki so mislili, da nismo sposobni vladati tej državi, bodo zdaj spoznali, da lahko priredimo olimpijado."

 

 

Prestiž ali zgolj neumnost?

 

Za ta stališča se bo sčasoma izkazalo, da jim manjka daljnovidnosti. Lulina mandata sta se končala decembra 2010 in njegova želja po svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah bo v škodo brazilskih davkoplačevalcev. Ta športna turnirja sta prekoračila proračun, skupaj sta stala več kot 20 milijard dolarjev, kar je izjemno veliko denarja za državo, v kateri večina prebivalcev še vedno živi v revščini.

 

Brazilska javnost bo financirala pomemben delež milijard, potrošenih za zgornja dogodka. Torej je komaj presenetljivo, da je na tisoče ljudi jezno protestiralo proti odločitvi za organizacijo obeh prireditev. Ta denar bi lahko porabili za brazilske javne službe, ki so ga zelo potrebovale. Brezdomna aktivistka Denize Adriana Ferreira je o odločitvi za gostitev svetovnega prvenstva v nogometu dejala, da le-ta "krade denar zdravstvu, izobraževanju in revnim. Brezdomce podijo z ulic. To ni za Brazilijo, to je za turiste".

 

Oktobra 2018 je razočarano volilno telo namenilo kandidatu desnice Jairju Bolsonaru 55 odstotkov glasov; užival je v zmagi nad favoritom Delavske stranke Fernanda Haddada za več kot deset odstotkov. Bolsonarova izvolitev je predstavljala veliko spodbudo za Trumpovo administracijo, saj Amerika nadaljuje z obnavljanjem moči na teh območjih. Bolsonaro in njegov ameriški kolega Trump sta večinoma ideološka zaveznika; dve najmočnejši državi razvijata tesne politične in finančne odnose. Trgovinske in infrastrukturne naložbe med ZDA in Brazilijo so se v tem letu povečale.

 

 

Ameriško-brazilsko partnerstvo

 

Topli odnosi z Brazilijo so resnično ključni za ameriško politiko v Latinski Ameriki. Na začetku in sredi šestdesetih let sta predsednika John F. Kennedy in Lyndon B. Johnson načrtovala izgon brazilskega levo usmerjenega predsednika Joãoja Goularta. Kennedy je želel "preprečiti, da bi Brazilija postala druga Kitajska ali Kuba". Strategije za odstranitev Goularta je razširil Kennedyjev naslednik Johnson, ki je Goulartovim nasprotnikom odobril znatno finančno pomoč. Predsednik Johnson je na svojem ranču v Teksasu konec marca 1964 izjavil: "Mislim, da bi morali sprejeti vsak ukrep, ki ga lahko, in biti pripravljeni narediti vse, kar moramo storiti."

 

Prvega aprila 1964 je Goulart odšel po državnem udaru, ki ga je podprl Washington, oblast je prevzela vojaška avtokracija. Naslednjih dvajset let, do leta 1985, bodo v Braziliji vladali desničarski generali, ki so večinoma ohranjali dobre odnose z Belo hišo. V Braziliji ne bo leve vlade skoraj 40 let, vse do volitev januarja 2003, na katerih bo zmagal Lula.

 

 

Zakaj je levičarskim vladam spodletelo

 

Drugod po Južni Ameriki v začetku tega stoletja levičarske vlade v Venezueli, Argentini in Ekvadorju na določenih področjih niso bile uspešne. Ena od pomanjkljivosti je bila predvsem njihova odvisnost od rasti cen surovin, kot sta nafta ali soja, kar je zgolj kratkotrajen pojav, podvržen nihanju cen, dobavi in povpraševanju itd. Namesto tega bi se južnoameriške države morale osredotočiti na razvoj trajnostnega gospodarstva, kot sta poljedelstvo, proizvodnja in podobno. 

 

Zlasti Venezuela je država z bogato kmetijsko zemljo, ki bi jo lahko obdelovala na okolju prijazen način; toda vladi Huga Chaveza in posebno sedanja Nicolasa Madura si nista zares prizadevali za trajnostni sistem. Ravno nasprotno. Močno sta se zanašali na velike rezerve nafte, ki bi jo lahko izvažali po visokih cenah. 

 

V zadnjem času je Maduro plačeval za svoje napake, saj so milijoni zapuščali državo, in za katastrofe, ki so prizadele venezuelsko družbo – vključno z močno razširjeno korupcijo – ni mogoče v celoti kriviti pritiskov in sankcij, ki izvirajo iz Washingtona.

 

 

Kaj si želijo Američani

 

Združene države so si prizadevale za tesnejše povezave z južnoameriškimi državami s podporo Pacifiški zvezi, latinskoameriškemu bloku, ustanovljenemu junija 2013, ki ga sestavljajo Mehika, Čile, Kolumbija in Peru – štiri države, ki predstavljajo sorazmerno velik del gospodarske moči na celini. Za povrh so omenjene države podpisnice tako imenovanih naložb v prosto trgovino z Washingtonom, njihove vlade so sledile neoliberalni politiki, proti kateri so ljudje množično protestirali, najbolj v Čilu. 

 

V preteklih desetletjih je Washington igral svojo vlogo pri obnovi konservativnih vlad; z blokado finančnih posojil kot v primeru Argentine, skupaj z drugimi taktikami "mehke moči" je zagotavljal trdno politično podporo nasprotnikom nekdanjega levičarskega predsednika Fernanda Luga v Paragvaju leta 2012 in Dilme Rousseff v Braziliji leta 2016. 

 

Pred tem, leta 2009, je predsednik Obama zasebno podprl padec honduraškega predsednika Manuela Zelaya, kar se je zgodilo z vojaškim udarom, ki je na oblast pripeljal tradicionalne konservativne elemente. Washington je imel močne razloge za podporo Zelayevega strmoglavljenja. Njegov odhod je zagotovil, da bo ameriška vojska lahko še naprej uporabljala letalsko bazo Palmerola v osrednjem Honudrasu, znano tudi kot zračna baza Soto Cano. To je ena najpomembnejših vojaških baz, ki jih ima Washington na razpolago v Latinski Ameriki, kjer je stalno nameščenih najmanj petsto ameriških uniformiranih oseb.

 

Ameriška vojaška prisotnost v Hondurasu omogoča Pentagonu širok spekter operacij. Država je na strateško pomembnem prostoru, saj leži ob bogatih vodah Karibskega morja, medtem ko se stara sovražnica Kuba nahaja samo nekaj sto kilometrov severovzhodno. Ameriška baza v Hondurasu je samo za kratek letalski polet oddaljena od Washingtonovega ključnega zaveznika Južne Afrike, enako kot Kolumbija, Peru in Brazilija.

 

 

Evo Morales in ekonomija

 

Nedavni padec Eva Moralesa predstavlja ločeno spodbudo ameriški prevladi v regiji, po pričakovanju naj bi ga nadomestila bela konservativna vlada, ki bi jo pozdravila tako Washington kot bolivijska oligarhija. V Boliviji se nahajajo največje svetovne zaloge litija, po tem dragocenem elementu je vedno večje povpraševanje; država je bogata tudi z minerali kot sta svinec in kositer. 

 

Predsednik Obama in zdaj Trump sta bila oba zaskrbljena zaradi znatnega porasta kitajske trgovine v Latinski Ameriki v tem stoletju. Med letoma 2000 in 2009 se je raven trgovine z desetih milijard dolarjev dvignila na 130 milijard dolarjev. Številke se v zadnjem desetletju nenehno večajo, do leta 2018 so se dvignile na 306 milijard dolarjev. Vendar je kitajski vpliv, gledano v celoti, še vedno šibkejši v primerjavi z ZDA. Peking na primer je malo ali nič vojaško navzoč na vsej zahodni polobli, za razliko od Amerike, ki zlahka ostaja najmočnejša vojaška sila na obeh straneh sveta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.551
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.859
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.582
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.810
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.673
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.482
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074