Razkrivamo

Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka

Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z zadnjimi dogodki v Boliviji in Venezueli, pred tem pa tudi v Braziliji in Hondurasu. Skupni imenonovalec je skrb za ohranitev ameriškega vojaškega, političnega in ekonomskega vpliva na južni polobli zahodne hemisfere. Konkurenca, predvsem kitajska, namreč ne stoji križem rok.

28.11.2019 20:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Latinska Amerika   Brazilija   Honduras   Čile   Bolivija   Washington   Bolsonaro   Morales   Trump   Kitajska

Po začetnih uspehih in dosežkih levičarskega predsednika Lule in njegove naslednice Dilme Rousseff so bile možnosti za nadaljnji napredek brazilske družbe izgubljene, saj se funkcionarji vladajoče Delavske stranke niso zmogli upreti korupciji.

Ko je Barack Obama januarja 2009 prevzel funkcijo predsednika Združenih držav, so sorazmerno velik del latinskoameriških držav vodile levičarsko usmerjen vlade. V tistem času se je vpliv Washingtona v njegovih starih interesnih območjih vidno zmanjšal. Do leta 2009 je Amerika, čeprav še vedno ena od svetovnih velesil, padla na najnižjo točko svojega vpliva po II. svetovni vojni; delno je nazadovala zaradi slabih političnih svetovalcev predsednika Georgea W. Busha. Invazija na Irak, na primer, se je sprevrgla v hud poraz za ZDA, medtem ko sta Rusija in Kitajska izvijali iz nepomembnosti v oddaljen izziv ameriški prevladi. Ko je predsednik Obama osem let pozneje po dveh mandatih zapustil Ovalno pisarno, se ameriški upad še ni zdel tako resen. Na primer do leta 2017 se je Latinska Amerika odločno obrnila v drugo smer, vodile so jo desničarske vlade, kar je omogočilo Washingtonu, da je znova obnovil nekaj svoje stare moči na teh prostranih območjih.

 

Brazilija za Združenimi državami predstavlja drugo najpomembnejšo državo na zahodni polobli. V začetku tega stoletja so levo usmerjene vlade pod predsednikom Lulo in njegovo naslednico Dilmo Rousseff, oba sta člana Delavske stranke, naredile občuten družben napredek. Vendar so bile možnosti za nadaljnji napredek v brazilski družbi izgubljene, ker se funkcionarji Delavske stranke niso mogli upreti obsežni korupciji, ki je že pred desetletji okužila brazilsko politično krajino. Enostavno rečeno, svojih prstov niso mogli držati stran od blagajn, kar je oslabilo pozicijo Delavske stranke med prebivalstvom.

 

Še več, odločitvi Luline vlade, da bo vsemu navkljub leta 2014 gostila svetovno prvenstvo v nogometu in leta 2016 poletne olimpijske igre, sta bili izjemno dragi. Oktobra 2007 so objavili, da je Brazilija zmagala s ponudbo za svetovno prvenstvo, dve leti pozneje je sledilo obvestilo, da je država gostiteljica tudi olimpijskih iger. Ko je izvedel, da bo Brazilija gostiteljica olimpijade, je čustveni Lula oktobra 2009 izjavil: "Vsi tisti ljudje, ki so mislili, da nismo sposobni vladati tej državi, bodo zdaj spoznali, da lahko priredimo olimpijado."

 

 

Prestiž ali zgolj neumnost?

 

Za ta stališča se bo sčasoma izkazalo, da jim manjka daljnovidnosti. Lulina mandata sta se končala decembra 2010 in njegova želja po svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah bo v škodo brazilskih davkoplačevalcev. Ta športna turnirja sta prekoračila proračun, skupaj sta stala več kot 20 milijard dolarjev, kar je izjemno veliko denarja za državo, v kateri večina prebivalcev še vedno živi v revščini.

 

Brazilska javnost bo financirala pomemben delež milijard, potrošenih za zgornja dogodka. Torej je komaj presenetljivo, da je na tisoče ljudi jezno protestiralo proti odločitvi za organizacijo obeh prireditev. Ta denar bi lahko porabili za brazilske javne službe, ki so ga zelo potrebovale. Brezdomna aktivistka Denize Adriana Ferreira je o odločitvi za gostitev svetovnega prvenstva v nogometu dejala, da le-ta "krade denar zdravstvu, izobraževanju in revnim. Brezdomce podijo z ulic. To ni za Brazilijo, to je za turiste".

 

Oktobra 2018 je razočarano volilno telo namenilo kandidatu desnice Jairju Bolsonaru 55 odstotkov glasov; užival je v zmagi nad favoritom Delavske stranke Fernanda Haddada za več kot deset odstotkov. Bolsonarova izvolitev je predstavljala veliko spodbudo za Trumpovo administracijo, saj Amerika nadaljuje z obnavljanjem moči na teh območjih. Bolsonaro in njegov ameriški kolega Trump sta večinoma ideološka zaveznika; dve najmočnejši državi razvijata tesne politične in finančne odnose. Trgovinske in infrastrukturne naložbe med ZDA in Brazilijo so se v tem letu povečale.

 

 

Ameriško-brazilsko partnerstvo

 

Topli odnosi z Brazilijo so resnično ključni za ameriško politiko v Latinski Ameriki. Na začetku in sredi šestdesetih let sta predsednika John F. Kennedy in Lyndon B. Johnson načrtovala izgon brazilskega levo usmerjenega predsednika Joãoja Goularta. Kennedy je želel "preprečiti, da bi Brazilija postala druga Kitajska ali Kuba". Strategije za odstranitev Goularta je razširil Kennedyjev naslednik Johnson, ki je Goulartovim nasprotnikom odobril znatno finančno pomoč. Predsednik Johnson je na svojem ranču v Teksasu konec marca 1964 izjavil: "Mislim, da bi morali sprejeti vsak ukrep, ki ga lahko, in biti pripravljeni narediti vse, kar moramo storiti."

 

Prvega aprila 1964 je Goulart odšel po državnem udaru, ki ga je podprl Washington, oblast je prevzela vojaška avtokracija. Naslednjih dvajset let, do leta 1985, bodo v Braziliji vladali desničarski generali, ki so večinoma ohranjali dobre odnose z Belo hišo. V Braziliji ne bo leve vlade skoraj 40 let, vse do volitev januarja 2003, na katerih bo zmagal Lula.

 

 

Zakaj je levičarskim vladam spodletelo

 

Drugod po Južni Ameriki v začetku tega stoletja levičarske vlade v Venezueli, Argentini in Ekvadorju na določenih področjih niso bile uspešne. Ena od pomanjkljivosti je bila predvsem njihova odvisnost od rasti cen surovin, kot sta nafta ali soja, kar je zgolj kratkotrajen pojav, podvržen nihanju cen, dobavi in povpraševanju itd. Namesto tega bi se južnoameriške države morale osredotočiti na razvoj trajnostnega gospodarstva, kot sta poljedelstvo, proizvodnja in podobno. 

 

Zlasti Venezuela je država z bogato kmetijsko zemljo, ki bi jo lahko obdelovala na okolju prijazen način; toda vladi Huga Chaveza in posebno sedanja Nicolasa Madura si nista zares prizadevali za trajnostni sistem. Ravno nasprotno. Močno sta se zanašali na velike rezerve nafte, ki bi jo lahko izvažali po visokih cenah. 

 

V zadnjem času je Maduro plačeval za svoje napake, saj so milijoni zapuščali državo, in za katastrofe, ki so prizadele venezuelsko družbo – vključno z močno razširjeno korupcijo – ni mogoče v celoti kriviti pritiskov in sankcij, ki izvirajo iz Washingtona.

 

 

Kaj si želijo Američani

 

Združene države so si prizadevale za tesnejše povezave z južnoameriškimi državami s podporo Pacifiški zvezi, latinskoameriškemu bloku, ustanovljenemu junija 2013, ki ga sestavljajo Mehika, Čile, Kolumbija in Peru – štiri države, ki predstavljajo sorazmerno velik del gospodarske moči na celini. Za povrh so omenjene države podpisnice tako imenovanih naložb v prosto trgovino z Washingtonom, njihove vlade so sledile neoliberalni politiki, proti kateri so ljudje množično protestirali, najbolj v Čilu. 

 

V preteklih desetletjih je Washington igral svojo vlogo pri obnovi konservativnih vlad; z blokado finančnih posojil kot v primeru Argentine, skupaj z drugimi taktikami "mehke moči" je zagotavljal trdno politično podporo nasprotnikom nekdanjega levičarskega predsednika Fernanda Luga v Paragvaju leta 2012 in Dilme Rousseff v Braziliji leta 2016. 

 

Pred tem, leta 2009, je predsednik Obama zasebno podprl padec honduraškega predsednika Manuela Zelaya, kar se je zgodilo z vojaškim udarom, ki je na oblast pripeljal tradicionalne konservativne elemente. Washington je imel močne razloge za podporo Zelayevega strmoglavljenja. Njegov odhod je zagotovil, da bo ameriška vojska lahko še naprej uporabljala letalsko bazo Palmerola v osrednjem Honudrasu, znano tudi kot zračna baza Soto Cano. To je ena najpomembnejših vojaških baz, ki jih ima Washington na razpolago v Latinski Ameriki, kjer je stalno nameščenih najmanj petsto ameriških uniformiranih oseb.

 

Ameriška vojaška prisotnost v Hondurasu omogoča Pentagonu širok spekter operacij. Država je na strateško pomembnem prostoru, saj leži ob bogatih vodah Karibskega morja, medtem ko se stara sovražnica Kuba nahaja samo nekaj sto kilometrov severovzhodno. Ameriška baza v Hondurasu je samo za kratek letalski polet oddaljena od Washingtonovega ključnega zaveznika Južne Afrike, enako kot Kolumbija, Peru in Brazilija.

 

 

Evo Morales in ekonomija

 

Nedavni padec Eva Moralesa predstavlja ločeno spodbudo ameriški prevladi v regiji, po pričakovanju naj bi ga nadomestila bela konservativna vlada, ki bi jo pozdravila tako Washington kot bolivijska oligarhija. V Boliviji se nahajajo največje svetovne zaloge litija, po tem dragocenem elementu je vedno večje povpraševanje; država je bogata tudi z minerali kot sta svinec in kositer. 

 

Predsednik Obama in zdaj Trump sta bila oba zaskrbljena zaradi znatnega porasta kitajske trgovine v Latinski Ameriki v tem stoletju. Med letoma 2000 in 2009 se je raven trgovine z desetih milijard dolarjev dvignila na 130 milijard dolarjev. Številke se v zadnjem desetletju nenehno večajo, do leta 2018 so se dvignile na 306 milijard dolarjev. Vendar je kitajski vpliv, gledano v celoti, še vedno šibkejši v primerjavi z ZDA. Peking na primer je malo ali nič vojaško navzoč na vsej zahodni polobli, za razliko od Amerike, ki zlahka ostaja najmočnejša vojaška sila na obeh straneh sveta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
0
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,231
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 2,836
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,520
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,262
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,820
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,421
07/
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
Božo Cerar
Ogledov: 1,398
08/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 717
09/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,317
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 606