Opazili smo

Ljubljanska Ekonomska fakulteta med najboljšimi, njeno vodstvo na zatožni klopi, rektor pa molči ...

Magistrski poslovni program ljubljanske Ekonomske fakultete je ponovno uvrščen med najboljše na svetu, hkrati pa se vodstvo fakultete ukvarja s sodnim procesom zaradi izplačevanja znamenitih dodatkov za stalno pripravljenost. Gre za svojevrstni absurd, saj se ustvarja vtis, da se želi kaznovati prav tiste, ki so postavili Ekonomsko fakulteto na mednarodni zemljevid poslovnega znanja.

 

26.11.2019 19:35
Ključne besede:   Ekonomska fakulteta   afera dodatki   Igor Papič   Financial Times   Univerza   Dušan Mramor   Metka Tekavčič

Sprožitev afere dodatki je še danes zavita v skrivnost, naketeri menijo, da je šlo za obračun z namenom diskreditirati tedanjega zelo vplivnega finančnega ministra Dušana Mramorja.

Med najboljšimi magistrskimi management programi na svetu je že drugič zapored tudi program ljubljanske Ekonomske fakultete, kamor jo je vrstil Financial Times. Prestižna uvrstitev je znak kakovosti programa, ključni elementi, ki vplivajo na razvrstitev, pa so poleg programa, učiteljev, stikov s poslovno skupnostjo in internacionalizacije tudi zaposljivost ter plača diplomantov po zaključku študija (tri leta kasneje). Magistrski program je po kriteriju kakovosti glede na šolnino in dolžino študija prepoznan celo kot drugi najboljši izmed vseh, ki kotirajo na tej prestižni lestvici. Nedvomno velik dosežek ne le za Ekonomsko fakulteto, ampak za celoto ljubljansko Univerzo in slovensko visoko šolstvo. In vendar se slovenska javnost te dni bolj kot s vprašanjem, kako vse segmente slovenskega šolstva dvigniti iz sive povrečnosti v sam svetovni vrh, ukvarja z zaslužki univerzitetnih profesorjev in vodstev fakultet. Še zlasti je znova tarča prav ljubljanska Ekonomska fakulteta, kjer vodstvo te dni bolj malo praznuje veliko priznanje Financial Timesa, saj se bo morala spet zagovarjati na sodišču zaradi izplačil dodatkov.

 

 

Afera dodatki in politično obračunavanje

 

Spomnimo: Ekonomska fakulteta je bila pred časom v osrčju t.i. afere dodatki. Njeno ozadje je še danes zavito v skrivnost. Zdi se, da je šlo za veliki obračun znotraj takrat vladajoče SMC, ki je imel namen diskreditirati tedanjega zelo vplivnega finančnega ministra Dušana Mramorja. Mramorju pri njegovi obrambi ni veliko pomagalo dejstvo, da je dodatke za stalno pripravljenost prejemal vsak osmi zaposleni v javnem sektorju in da se je na ljubljanski Univerzi izplačeval že od leta 2008.

 

V javnem sektorju namreč od leta 2008 dodatek določata Zakon o plačah in kolektivna pogodba, kar pa je bilo v luči afere razglašeno kot nezadostna pravna podlaga kljub nasprotni prevladujoči sodni praksi. Kar v nadaljevanju razpleta bode v oči, je naknadna zožitev področja, za katero se je uporabljala stalna pripravljenost in dodatek zanjo, ki naj bi se morala po nekaterih interpretacijah uporabljati samo za občečloveške vrednote, kot so mir, varnost, zdravje, življenje ljudi, temeljne človekove pravice, ki jih je treba nenehno varovati oziroma katerih nastanek primerov, ki bi jih ogrozili, lahko predvidevamo, ker se vedno dogajajo v določenih krajših časovnih intervalih (požar, poškodbe, huda kazniva dejanja). To v praksi pomeni, da razen zaposlenih v zdravstvu, gasilcev, vojakov in policajev ne bi smel v javnem sektorju nihče dobivati dodatka za stalno pripravljenost. 

 

To hkrati tudi pomeni, da je večina zaposlenih v javnem sektorju očitno prejemala dodatek nezakonito. Kajti pred takšno reinterpretacijo zakonske omejitve odrejanja stalne prirpavljenosti je veljalo, da se je ta dodatek lahko uvedel na delovnem mestu, kjer lahko obstajajo takšni časovno nepredvidljivi nujni posegi izven delovnega časa, brez katerih bi bile velike negativne posledice. Kot je znano, je na osnovi mnenja, da je bil ta dodatek izplačan nezakonito, sledil kazenski postopek. Zanimivo je, da se je pozornost medijev osredotočala skoraj izključno okoli Ekonomske fakutete, ki je bila deležna glavnine napadov o domnevnih nezakonitostih, pri čemer pri vnaprejšnji javni obsodbi ni pomagalo dejstvo, da so bili dodatki izplačani iz tržnih virov prihodkov fakultete.

 

 

Neakademski molk rektorja Igorja Papiča 

 

V luči afere dodatki in ponovni oživitvi zanimanja za dohodke univerzitetnih profesorjev in vodstva fakultete je še toliko bolj pomenljiv komentar dolgoletne dekanje Ekonomske fakultete Metke Tekavčič. Ta je ob prestižni uvrstitvi magisterskega programa med sto najboljših na svetu ponovno poudarila, da je fakulteta dosegla mednarodni uspeh prav s kombinacijo neproračunskih in javnih finančnih virov, saj zgolj z javnim financiranjem to ne bilo možno. Ekonomska fakulteta si je namreč dlje časa prizadevala dvigniti kvaliteto študijskih vsebin na svetovni nivo in izpeljati ustrezne akreditacijske postopke, kar v konkurenčnem mednarodnem okolju ni enostavno, predvsem pa ni izvedljivo v obsegih, ki jih financira država.

 

Zato je toliko bolj nerazumljiv lov na čarovnice v obliki različnih sodnih postopkov, kjer se želi ljudi, ki so na akademski ravni dosegli tako pomembne premike, pomembne za celotno državo, prikazati kot navadne zaslužkarje. Da se univeritetne profesorje v javnosti slika v takšni luči, je nesprejemljivo. Kot tudi ni sprejemljiv molk najvišje akademske avtoritete, rektorja ljubljanske univerze Igorja Papiča. Če kdo, potem bi moral zaščititi integriteto ljudi, ki se trudijo spraviti slovensko znanje na svetovni nivo, prav on.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Podkupovanje zdravnikov: Koliko jadrnic in jaht je prinesla korupcija v zdravstvu?
1
31.08.2020 08:29
S to izjavo zdravniki sporočamo, da je prejemanje provizij pri nabavi medicinskega materiala in zdravil skrajno neetično, ... Več.
Piše: Uredništvo
Kdo so zarotniki, ki rušijo Aleksandro Pivec, in kakšni so njihovi dejanski razlogi za to
5
24.08.2020 07:03
V prihodnjih dneh naj bi upokojenska stranka odločila o usodi svoje predsednice Aleksandre Pivec, čeprav kljub vsej ... Več.
Piše: Uredništvo
Brezplačni oddih za zdravnike
2
13.08.2020 15:08
Veseli nas, da lahko brezplačni oddih omogočimo tistim, ki si to v tem trenutku najbolj zaslužijo. To so zaposleni v zdravstvu, ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam Matevž Gorenšek (1972-2020)
0
08.08.2020 23:28
Tvoj boj za bolnika ni bil navidezen, kakor boj nekaterih. Boril si se za to, da bi bilo zdravljenje v zasebnih klinikah ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinova nova ustava: Še 16 let na 20 podlage
3
02.07.2020 11:30
Referendum, s katerim si je ruski avtokratski predsednik, ki je na oblasti že dve desetletji, zagotovil še nadaljnih 16 let vsaj ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Nepriznana manjšina je nagradila avstrijsko veleposlanico Sigrid Berka v Sloveniji
5
13.06.2020 22:59
Sigrid Berka je bila štiri leta veleposlanica Republike Avstrije v Ljubljani. Pred odhodom na Dunaj ji je Zveza kulturnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Večni politik Dušan Keber
4
10.06.2020 21:42
Dušan Keber ni strokovnjak, ampak politik, ki se bori za povrnitev oblasti in ohranitev privilegijev. V boju za oblast ne izbira ... Več.
Piše: Uredništvo
Interpelacija proti Počivalšku kot spodoben srednješolski referat
6
10.06.2020 00:00
Vparlamentu obeta pravi politični vrhunec, saj se bosta soočila dva ključna nedavna vladna zaveznika - Marjan Šarec ter Zdravko ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Zakaj in čemu "Bohinjska proga"
4
29.05.2020 13:22
Neizkoriščena Bohinjska proga je najkrajša povezava Jadrana s severno, srednjo in vzhodno Evropo. Je velika materializirana ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Zdravstveno osebje na oddih v hotel Kempinski
3
27.05.2020 06:00
MK Group, ki je v lasti srbskega poslovnežaMiodraga Kostića, 450 zdravnikom in zaposlenim v zdravstvu iz jadranske regije v ... Več.
Piše: Uredništvo
Gostujoče pero: O soodvisnosti neodvisnih narodov
2
26.05.2020 09:00
Praznovanje nenavadnega dneva neodvisnosti svoje države sredi pandemije vas prisili, da se osredotočite na pridobljene izkušnje ... Več.
Piše: Irakli Koplatadze
Prvi dan šole in vrtca: Večina staršev verjame, da so nova pravila v osnovnih šolah in vrtcih pretirana!
3
19.05.2020 10:05
Včeraj ni bil 1. september, pa vendar je bil na nek način spet začetek šolskega leta. Občutki so bili skoraj podobni, vendar za ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ko zaščitne maske v Tarči komentira direktorica podjetja, ki je posel izgubilo ...
7
15.05.2020 10:51
RTV Slovenija in vlada sta očitno sredi srdite vojne. Ena izmed front so tudi zaščitne maske, kjer si je nacionalka sinoči v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Slovensko pismo (Petru Limbourgu, generalnemu direktorju Deutsche Welle)
29
15.05.2020 00:45
Mi, podpisniki tega pisma, smo preprosto zavezani iztočnici, objavljeni na naslovni strani ene od nedavnih številk nemškega ... Več.
Piše: Uredništvo
V naših bolnišnicah je 50 smrtno nevarnih pulmonarnih ventilatorjev, ki jih je dobavilo kitajsko Gorenje!
7
03.05.2020 21:41
Razprava o pulmonarnih ventilatorjih, ki je vrhunec dosegla s pomočjo dveh Tarč na Televiziji Slovenija, se je sprevrgla v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Afera maske: Težko inštitucija, ki skrbi za pšenico in zaloge sladkorja, nabavlja zdravstveno opremo
9
24.04.2020 10:58
Kaj potres, Slovenijo tresejo maske! Vsekakor je treba ekipi Tarče iskreno čestitati. Izjemno novinarsko delo. Poklon novinarki ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Rešitev Evropske unije niso evroobveznice, pač pa t.i. sterilizacija javnega dolga
4
20.04.2020 06:00
Ideja o evropskih obveznicah, ki jo podpira tudi Slovenija, je za nas ta hip resda mamljiva, vendar jo vodilna članica EU nikoli ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Huawei pomaga: 30.000 mask in 100 tablic za šolarje
0
16.04.2020 21:33
Kitajski tehnološki velikan, ki posluje tudi v Sloveniji, je naši državi priskočil na pomoč v boju proti epidemiji koronavirusa ... Več.
Piše: Uredništvo
Mediji in politika: Menjave urednikov niso rešitev, zamenjati je treba sistem
7
06.04.2020 07:00
Sedanja vlada ima enkratno priložnost, da spremeni financiranje RTV Slovenija. Naj ta obvezni medijski davek, ki se danes ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Kako premagati krizo in preživeti (Strategija za ponoven zagon in razvoj države)
2
21.03.2020 21:45
Soočenje z največjim izzivom v novejši zgodovini človeštva doslej zahteva out-of-the-box razmišljanje in inovativne ... Več.
Piše: Laris Gaiser
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.425
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.835
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.911
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.001
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.545
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.144
08/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.062
09/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.574
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.170