Opazili smo

Ljubljanska Ekonomska fakulteta med najboljšimi, njeno vodstvo na zatožni klopi, rektor pa molči ...

Magistrski poslovni program ljubljanske Ekonomske fakultete je ponovno uvrščen med najboljše na svetu, hkrati pa se vodstvo fakultete ukvarja s sodnim procesom zaradi izplačevanja znamenitih dodatkov za stalno pripravljenost. Gre za svojevrstni absurd, saj se ustvarja vtis, da se želi kaznovati prav tiste, ki so postavili Ekonomsko fakulteto na mednarodni zemljevid poslovnega znanja.

 

26.11.2019 19:35
Ključne besede:   Ekonomska fakulteta   afera dodatki   Igor Papič   Financial Times   Univerza   Dušan Mramor   Metka Tekavčič

Sprožitev afere dodatki je še danes zavita v skrivnost, naketeri menijo, da je šlo za obračun z namenom diskreditirati tedanjega zelo vplivnega finančnega ministra Dušana Mramorja.

Med najboljšimi magistrskimi management programi na svetu je že drugič zapored tudi program ljubljanske Ekonomske fakultete, kamor jo je vrstil Financial Times. Prestižna uvrstitev je znak kakovosti programa, ključni elementi, ki vplivajo na razvrstitev, pa so poleg programa, učiteljev, stikov s poslovno skupnostjo in internacionalizacije tudi zaposljivost ter plača diplomantov po zaključku študija (tri leta kasneje). Magistrski program je po kriteriju kakovosti glede na šolnino in dolžino študija prepoznan celo kot drugi najboljši izmed vseh, ki kotirajo na tej prestižni lestvici. Nedvomno velik dosežek ne le za Ekonomsko fakulteto, ampak za celoto ljubljansko Univerzo in slovensko visoko šolstvo. In vendar se slovenska javnost te dni bolj kot s vprašanjem, kako vse segmente slovenskega šolstva dvigniti iz sive povrečnosti v sam svetovni vrh, ukvarja z zaslužki univerzitetnih profesorjev in vodstev fakultet. Še zlasti je znova tarča prav ljubljanska Ekonomska fakulteta, kjer vodstvo te dni bolj malo praznuje veliko priznanje Financial Timesa, saj se bo morala spet zagovarjati na sodišču zaradi izplačil dodatkov.

 

 

Afera dodatki in politično obračunavanje

 

Spomnimo: Ekonomska fakulteta je bila pred časom v osrčju t.i. afere dodatki. Njeno ozadje je še danes zavito v skrivnost. Zdi se, da je šlo za veliki obračun znotraj takrat vladajoče SMC, ki je imel namen diskreditirati tedanjega zelo vplivnega finančnega ministra Dušana Mramorja. Mramorju pri njegovi obrambi ni veliko pomagalo dejstvo, da je dodatke za stalno pripravljenost prejemal vsak osmi zaposleni v javnem sektorju in da se je na ljubljanski Univerzi izplačeval že od leta 2008.

 

V javnem sektorju namreč od leta 2008 dodatek določata Zakon o plačah in kolektivna pogodba, kar pa je bilo v luči afere razglašeno kot nezadostna pravna podlaga kljub nasprotni prevladujoči sodni praksi. Kar v nadaljevanju razpleta bode v oči, je naknadna zožitev področja, za katero se je uporabljala stalna pripravljenost in dodatek zanjo, ki naj bi se morala po nekaterih interpretacijah uporabljati samo za občečloveške vrednote, kot so mir, varnost, zdravje, življenje ljudi, temeljne človekove pravice, ki jih je treba nenehno varovati oziroma katerih nastanek primerov, ki bi jih ogrozili, lahko predvidevamo, ker se vedno dogajajo v določenih krajših časovnih intervalih (požar, poškodbe, huda kazniva dejanja). To v praksi pomeni, da razen zaposlenih v zdravstvu, gasilcev, vojakov in policajev ne bi smel v javnem sektorju nihče dobivati dodatka za stalno pripravljenost. 

 

To hkrati tudi pomeni, da je večina zaposlenih v javnem sektorju očitno prejemala dodatek nezakonito. Kajti pred takšno reinterpretacijo zakonske omejitve odrejanja stalne prirpavljenosti je veljalo, da se je ta dodatek lahko uvedel na delovnem mestu, kjer lahko obstajajo takšni časovno nepredvidljivi nujni posegi izven delovnega časa, brez katerih bi bile velike negativne posledice. Kot je znano, je na osnovi mnenja, da je bil ta dodatek izplačan nezakonito, sledil kazenski postopek. Zanimivo je, da se je pozornost medijev osredotočala skoraj izključno okoli Ekonomske fakutete, ki je bila deležna glavnine napadov o domnevnih nezakonitostih, pri čemer pri vnaprejšnji javni obsodbi ni pomagalo dejstvo, da so bili dodatki izplačani iz tržnih virov prihodkov fakultete.

 

 

Neakademski molk rektorja Igorja Papiča 

 

V luči afere dodatki in ponovni oživitvi zanimanja za dohodke univerzitetnih profesorjev in vodstva fakultete je še toliko bolj pomenljiv komentar dolgoletne dekanje Ekonomske fakultete Metke Tekavčič. Ta je ob prestižni uvrstitvi magisterskega programa med sto najboljših na svetu ponovno poudarila, da je fakulteta dosegla mednarodni uspeh prav s kombinacijo neproračunskih in javnih finančnih virov, saj zgolj z javnim financiranjem to ne bilo možno. Ekonomska fakulteta si je namreč dlje časa prizadevala dvigniti kvaliteto študijskih vsebin na svetovni nivo in izpeljati ustrezne akreditacijske postopke, kar v konkurenčnem mednarodnem okolju ni enostavno, predvsem pa ni izvedljivo v obsegih, ki jih financira država.

 

Zato je toliko bolj nerazumljiv lov na čarovnice v obliki različnih sodnih postopkov, kjer se želi ljudi, ki so na akademski ravni dosegli tako pomembne premike, pomembne za celotno državo, prikazati kot navadne zaslužkarje. Da se univeritetne profesorje v javnosti slika v takšni luči, je nesprejemljivo. Kot tudi ni sprejemljiv molk najvišje akademske avtoritete, rektorja ljubljanske univerze Igorja Papiča. Če kdo, potem bi moral zaščititi integriteto ljudi, ki se trudijo spraviti slovensko znanje na svetovni nivo, prav on.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Jože Dežman piše Tanji Fajon in Dominiki Švarc Pipan
4
15.05.2023 12:31
Predlagam, da udeležencem konference za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstevrazložite ... Več.
Piše: Jože Dežman
Drugo pismo državnemu sekretarju Frangežu in ministru Hanu
2
26.02.2023 21:59
Prvega oktobra lani sem pisal Matevžu Frangežu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, ter ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Avtonomija muzejev: Kdo odloča o muzejih in slovenski dediščini? Javnost, stroka ali politiki?
8
27.01.2023 07:05
Muzeji postajajo orodje političnega boja, ugotavlja 80 podpisnikov odprtega pisma v podporo avtonomiji muzejev. O odločitvi ... Več.
Piše: Uredništvo
Golobova kulturna revolucija ali ukinjeni muzej osamosvojitve
15
25.01.2023 14:04
Izjava za javnost zaposlenih v Muzeju novejše zgodovine Slovenije ob ukinitvi in združitvi dveh muzejev v novo muzejsko ustanovo ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko oblast zlorabi javno za utrjevanje oblasti
7
10.01.2023 14:19
Vse državljane pozivamo, naj natančno preučijo stavkovne zahteve, opozarjajo na portalu Zdravstvo.si, kjer so nas prosili, naj ... Več.
Piše: Uredništvo
Editorial Open Letter to the Dutch Ambassador to Slovenia
9
07.12.2022 22:00
In recent years the Tulip Award has been presented to human rights activists in Uganda, Armenia and Pakistan. In this case we ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam Joco Žnidaršič (1938-2022)
1
02.12.2022 17:38
Fotoreporter je bil z vsem srcem in dušo. Nikamor brez fotoaparata. Vedno je iskaldober ali še boljši motiv. Za njega ni ... Več.
Piše: Srđan Živulović
Zakaj je Milan Brglez proti opredelitvi Rusije kot teroristične države
12
23.11.2022 22:47
Pri glasovanju o končnem besedilu resolucijesem se vzdržal. Resolucija predstavlja škodljiv odmik od enotnega stališča ... Več.
Piše: Uredništvo
Češka predlaga včlanitev Slovenije v Višegrajsko skupino
4
12.10.2022 21:00
Med srečanjem predsednic in predsednikov štirih držav, članic Višegrajske skupine v Bratislavi, je češki predsednik Miloš Zeman ... Več.
Piše: Uredništvo
Resno pismo ministru Hanu in njegovemu sekretarju Frangežu
4
06.10.2022 10:35
Ideja nekaterih politikov v Evropski komisiji pa tudi pri nas, da zamrznemo oziroma damo del energetsko potratne industrije v ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Etiketiranje Giorgie Meloni s fašistko je pretiravanje, četudi je njena stranka zelo desna, nacionalistična in z močno socialno agendo.
5
26.09.2022 11:53
Zmaga desne koalicije na italijanskih parlamentarnih volitvah, prejela je okoli 44 odstotkov glasov, ne prinaša sprememb le v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Buongiorno, Giorgia! Ali bo Italija v nedeljo dobila prvo premierko v zgodovini?
0
23.09.2022 09:00
Parlamentarne volitve v Italiji so dobesedno pred vrati. Po anketah najbolje kaže desnici, posebej stranki Bratje Italije, kjer, ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Primerjava cen: Mercator sledi Eurospinu, najdražji Tuš
3
20.09.2022 09:43
Najcenejša slovenska košarica osnovnih življenjskih dobrin znaša 29 evrov, najdražja pa je pri sosedih v Avstriji, kjer morajo ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam Ivo Hvalica (1936-2022)
0
29.08.2022 06:27
Ivo ni le razumel bistva parlamentarizma, ki je v italijanskem glagolu parlare , torej v govorjenju, saj to nadomešča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Atentat na Salmana Rushdieja: Verski fanatizem je zlo, proti kateremu se bo treba boriti z vso ljubeznijo, ki jo premoremo
12
15.08.2022 13:15
Rezilo noža, ki je zabodlo Salmana Rushdieja, je zarezalo tudi v nas, idealiste, ki še verjamemo v svobodo misli in besede. Ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lukašenkovi buldožerji nad poljske grobove
3
15.07.2022 14:18
V zadnjem mesecu je režim Aleksandra Lukašenka, edinega pravega Putinovega zaveznika v Evropi, večkrat oskrunil pokopališča na ... Več.
Piše: Uredništvo
Suši na Obali ni videti konca, Brežanovi birokrati pa "vse spremljajo in imajo pod nadzorom"
10
13.07.2022 09:00
Trajna rešitev problema vodooskrbe štirih obalnih občin se odmika najmanj za 10 do 15 let v prihodnost. Sedanja vladna koalicija ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
"Moj ponos je več vreden kot 12.000 evrov in zaradi tega bom odstopil."
5
22.05.2022 23:23
V začetku junija 2022 bomo dobili novo, že 15. vlado Republike Slovenije. Prišel bo novi finančni minister, ki si bo izbral ... Več.
Piše: Ivan Simič
Ruske matere, vaši otroci streljajo na mirne civiliste. Ubijajo ženske, ubijajo otroke.
1
04.03.2022 21:08
Metropolit Kliment, škof ukrajinske pravoslavne cerkve, ki v teh dneh preživlja najhujše čase po Stalinu in Hitlerju, se je ... Več.
Piše: Uredništvo
Do konca februarja razstava priznanih umetnikov v Galeriji Bažato
0
06.01.2022 17:51
16 umetnikov z deli različnih generacij, ki za svoje ustvarjanje uporabljajo raznovrstne tehnike in medije se do konca februarja ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.779
02/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.062
03/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 2.009
04/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.755
05/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.427
06/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.159
07/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.105
08/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 656
09/
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.336
10/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 453