Razkrivamo

Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman

V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce pozabili nanj, toda Herman Rigelnik je še vedno na sceni. Njegovo zanimanje za Istrabenz je lažje razumeti ob dejstvu, da je nekoč paradni holding na slovenski Obali še vedno atraktivno podjetje zaradi svojega polovičnega deleža v Adriafinu, ki prek Vinakoper razpolaga s prvovrstnimi zemljišči na najbolj atraktivnih lokacijah na naši obali, takorekoč od Debelega rtiča do Sečovelj. Ob tem podatku se poznavalci samo nasmihajo.

29.11.2019 21:00
Piše: Matija Ž. Likar
Ključne besede:   Istrabenz   DUTB   Sava   Adriafin   Istrabenz Turizem   Vinakoper   Intus Investa   Peter Krivec   Axor Holding   ACH   Herman Rigelnik   Istra   Obala   Koper

Fotomontaža: portal+

Državna namera o likvidaciji Istrabenza enajst let po veliki finančni krizi, ki je to nekoč paradno firmo pahnila v kronično dolžniško krizo, njenega šefa Igorja Bavčarja pa poslala za rešetke brez pravice do poštenega sojenja, je zgolj ena izmed izjemno nepremišljenih potez slovenske politike.

Tik pred skupščino, na kateri naj bi delničarji zadolženega Istrabenza odločali o predlogu, da družba preostalo premoženje prenese na edinega upnika, tj. Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), in da gre v likvidacijo, je v lastništvu Istrabenza prišlo do pomembnih sprememb. Sava je kot največji dosedanji delničar holdinga Istrabenz prodala svoj 16,32 % lastniški delež DUTB, ki ima tako zdaj 21,69-odstotni delež. Istrabenz naj bi na slabo banko prenesel preostalo premoženje, med katerim je po prenosu firme Istrabenz Turizem na DUTB relevanten sicer le še polovični delež družbe Adriafin, ki je nekaj manj kot 78-odstotna lastnica družbe Vinakoper. Vendar se scenarij s prenosom premoženja na DUBT ni obnesel, saj Istrabenzovi delničarji tega predloga niso podprli. S prenosom premoženja in likvidacijo Istrabenza bi namreč samo DUTB pokrila del (12 odstotkov) svojih terjatev, drugi delničarji pa da bi ostali brez.

 

DUTB je sicer ponovno želela izpeljati scenarij, kot ga je ob prevzemu šestih Istrabenzovih hotelov, do katere je prišlo potem, ko je vlada februarja najprej kot skupščina slabe banke odločila, da ustavi prodajo delnic turistične družbe, s katerimi so bile zavarovane terjatve DUTB do holdinga Istrabenz. Razlog za to je bila očitana kršitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju Istrabenza in pogodbe o prestrukturiranju dolgov, predvsem naj bi zamujal s plačilom terjatev. DUTB je nato kot največji upnik odpoklical vse finančne terjatve do Istrabenza in unovčil zavarovanja oz. izvršil zastavno pravico s prenosom delnic Istrabenz Turizma. Istrabenz je seveda tudi tokrat postal plačilno nesposoben, potem ko so septembra zapadle finančne terjatve DUTB do Istrabenza v vrednosti 73,9 milijona evrov. Zato je DUTB kot največji upnik predlagal prenos premoženja, vrednotenega na nekaj manj kot 9,2 milijona evrov, ter likvidacijo družbe. A kot rečeno: predlog, da družba preostalo premoženje prenese na edinega upnika (DUTB), nato pa gre v likvidacijo, ni dobil zadostne podpore delničarjev.

 

 

Rigelnikov prevzemni manever

 

Pred skupščino, naj kateri naj bi se odločila usoda Istrabenza, pa se je zgodilo presenečenje - družba Intus Investa je objavila namero za prevzem holdinga. Intus Invest, ki ima v lasti 12,94 odstotka delnic Istrabenza, je v lasti Petra Krivca in Axor Holdinga, dela nekdanjega ACH, ki ga obvladuje razvpiti Herman Rigelnik. Rigelnikov interes za Istrabenz je razumljiv spričo dejstva, da je obalni holding še vedno zelo atraktiven zaradi svojega polovičnega deleža v Adriafinu. Premoženje Istrabenza je ovrednoteno na dobrih devet milijonov evrov, kar pa je po mnenju strokovnjakov bisteno podcenjena vsota. Premoženje sicer vključuje poleg deleža v družbi Adriafin še delnice KB 1909, nepremičnino na koprski Ferrarski ulici, nekaj parcel, umetniške zbirke, terjatve do Istrabenz Turizma in Mestne občine Koper.

 

 

Atraktivna zemljišča v Istri

 

Potem ko je slaba banka oziroma država postala lastnica družbe Istrabenz Turizem, je želela kot glavna upnica Istrabenza zaseči tudi polovični delež holdinga v družbi Adriafin. Ta je pomemben zato, ker ima družba v lasti 77,7 odstotka Vinakopra. Druga polovica Adriafina je v lasti Luke Koper, ki ima predkupno pravico za delež v Istrabenzovi lasti. Istrabenz je sicer v preteklosti že poskušal prodati svoj deleža v Adriafinu, vendar to tega ni prišlo. Vinakoper je sicer najpomembnejša vinska klet na tem območju, ki imajo na skupno desetih legah 590 hektarjev vinogradov v slovenski Istri. Vrednost Vinakoper se skriva prav v teh zemljiščih, saj družba upravlja s prvovrstnimi zemljišči na najbolj atraktivnih lokacijah na Obali, od Debelega rtiča do Sečovelj. Vinakoper sicer teh zemljišč nima v lasti, ampak jih najema od državnega Sklada kmetijskih zemljišč, vendar pa bi družba v primeru prodaje zemljišč lahko kot najemnik uveljavila predkupno pravico.

 

 

Uničenje in potem razprodaja

  

Na koncu lahko zgolj ugotovimo, da je državna namera o likvidaciji Istrabenza enajst let po veliki finančni krizi, ki je pahnila Istrabenz v veliko dolžniško krizo, zgolj ena od izjemno nepremišljenih potez slovenske politike. Namesto likvidacije smo zdaj dobili napoved prevzema in stečaja, ki ji bo sledila razprodaja. Če pomemben del delničarjev v popolnoma razprodanem holdingu še vedno vidi vrednost, ki se jo splača prevzemati, se lahko upravičeno, zakaj ni država v preteklosti Istrabenzu dovolila reprogramirati dolgove in razvijati svojih blagovnih znamk Argeta, Barcaffe, Donat, Grand Kafa, Soko Štark v Drogi Kolinski, Liffe Class, Wai Thai, Postonjska jama in Palace Hotel Kempinski v Istrabenz Turizmu, Istrabenz Actual in Istrabenz Instalacija, Istrabenz Plini in - nikakor ne nazadnje - GEN I. Zakaj ne?

 

Kajti povsem jasno je, da bi Istrabenz lahko reševal težave s svojimi lastniškimi deleži v pomembnih slovenskih podjetjih. Danes je tudi vsem jasno, da je bila bančna luknja previsoko ocenjena in da je bila sposobnost bank, da reprogramirajo dolgove svojih komitentov, veliko večja, kot se je govorilo. Pa tega niso storile. V času največje finančne krize so podjetja ostala brez možnosti pomoči s strani bank, zaradi česar so številna slovenska podjetja propadla, za bagatelo so jih prevzemali tujci, največkrat iz Balkana in iz različnih finančnih skladov sumljivega izvora. To pa je omogočilo novo lastniško prerazporeditev gospodarske in družbene moči v Sloveniji, predvsem pa smo zaradi preplačane sanacije bank in razprodaje slovenskih podjetij kot država revnejši, s še manj možnosti, da se nekoč približamo razvitim svetovnim ekonomijam.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
4
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.238
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.917
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.215
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.343
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.899
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.107
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.569