Razkrivamo

Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman

V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce pozabili nanj, toda Herman Rigelnik je še vedno na sceni. Njegovo zanimanje za Istrabenz je lažje razumeti ob dejstvu, da je nekoč paradni holding na slovenski Obali še vedno atraktivno podjetje zaradi svojega polovičnega deleža v Adriafinu, ki prek Vinakoper razpolaga s prvovrstnimi zemljišči na najbolj atraktivnih lokacijah na naši obali, takorekoč od Debelega rtiča do Sečovelj. Ob tem podatku se poznavalci samo nasmihajo.

29.11.2019 21:00
Piše: Matija Ž. Likar
Ključne besede:   Istrabenz   DUTB   Sava   Adriafin   Istrabenz Turizem   Vinakoper   Intus Investa   Peter Krivec   Axor Holding   ACH   Herman Rigelnik   Istra   Obala   Koper

Fotomontaža: portal+

Državna namera o likvidaciji Istrabenza enajst let po veliki finančni krizi, ki je to nekoč paradno firmo pahnila v kronično dolžniško krizo, njenega šefa Igorja Bavčarja pa poslala za rešetke brez pravice do poštenega sojenja, je zgolj ena izmed izjemno nepremišljenih potez slovenske politike.

Tik pred skupščino, na kateri naj bi delničarji zadolženega Istrabenza odločali o predlogu, da družba preostalo premoženje prenese na edinega upnika, tj. Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), in da gre v likvidacijo, je v lastništvu Istrabenza prišlo do pomembnih sprememb. Sava je kot največji dosedanji delničar holdinga Istrabenz prodala svoj 16,32 % lastniški delež DUTB, ki ima tako zdaj 21,69-odstotni delež. Istrabenz naj bi na slabo banko prenesel preostalo premoženje, med katerim je po prenosu firme Istrabenz Turizem na DUTB relevanten sicer le še polovični delež družbe Adriafin, ki je nekaj manj kot 78-odstotna lastnica družbe Vinakoper. Vendar se scenarij s prenosom premoženja na DUBT ni obnesel, saj Istrabenzovi delničarji tega predloga niso podprli. S prenosom premoženja in likvidacijo Istrabenza bi namreč samo DUTB pokrila del (12 odstotkov) svojih terjatev, drugi delničarji pa da bi ostali brez.

 

DUTB je sicer ponovno želela izpeljati scenarij, kot ga je ob prevzemu šestih Istrabenzovih hotelov, do katere je prišlo potem, ko je vlada februarja najprej kot skupščina slabe banke odločila, da ustavi prodajo delnic turistične družbe, s katerimi so bile zavarovane terjatve DUTB do holdinga Istrabenz. Razlog za to je bila očitana kršitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju Istrabenza in pogodbe o prestrukturiranju dolgov, predvsem naj bi zamujal s plačilom terjatev. DUTB je nato kot največji upnik odpoklical vse finančne terjatve do Istrabenza in unovčil zavarovanja oz. izvršil zastavno pravico s prenosom delnic Istrabenz Turizma. Istrabenz je seveda tudi tokrat postal plačilno nesposoben, potem ko so septembra zapadle finančne terjatve DUTB do Istrabenza v vrednosti 73,9 milijona evrov. Zato je DUTB kot največji upnik predlagal prenos premoženja, vrednotenega na nekaj manj kot 9,2 milijona evrov, ter likvidacijo družbe. A kot rečeno: predlog, da družba preostalo premoženje prenese na edinega upnika (DUTB), nato pa gre v likvidacijo, ni dobil zadostne podpore delničarjev.

 

 

Rigelnikov prevzemni manever

 

Pred skupščino, naj kateri naj bi se odločila usoda Istrabenza, pa se je zgodilo presenečenje - družba Intus Investa je objavila namero za prevzem holdinga. Intus Invest, ki ima v lasti 12,94 odstotka delnic Istrabenza, je v lasti Petra Krivca in Axor Holdinga, dela nekdanjega ACH, ki ga obvladuje razvpiti Herman Rigelnik. Rigelnikov interes za Istrabenz je razumljiv spričo dejstva, da je obalni holding še vedno zelo atraktiven zaradi svojega polovičnega deleža v Adriafinu. Premoženje Istrabenza je ovrednoteno na dobrih devet milijonov evrov, kar pa je po mnenju strokovnjakov bisteno podcenjena vsota. Premoženje sicer vključuje poleg deleža v družbi Adriafin še delnice KB 1909, nepremičnino na koprski Ferrarski ulici, nekaj parcel, umetniške zbirke, terjatve do Istrabenz Turizma in Mestne občine Koper.

 

 

Atraktivna zemljišča v Istri

 

Potem ko je slaba banka oziroma država postala lastnica družbe Istrabenz Turizem, je želela kot glavna upnica Istrabenza zaseči tudi polovični delež holdinga v družbi Adriafin. Ta je pomemben zato, ker ima družba v lasti 77,7 odstotka Vinakopra. Druga polovica Adriafina je v lasti Luke Koper, ki ima predkupno pravico za delež v Istrabenzovi lasti. Istrabenz je sicer v preteklosti že poskušal prodati svoj deleža v Adriafinu, vendar to tega ni prišlo. Vinakoper je sicer najpomembnejša vinska klet na tem območju, ki imajo na skupno desetih legah 590 hektarjev vinogradov v slovenski Istri. Vrednost Vinakoper se skriva prav v teh zemljiščih, saj družba upravlja s prvovrstnimi zemljišči na najbolj atraktivnih lokacijah na Obali, od Debelega rtiča do Sečovelj. Vinakoper sicer teh zemljišč nima v lasti, ampak jih najema od državnega Sklada kmetijskih zemljišč, vendar pa bi družba v primeru prodaje zemljišč lahko kot najemnik uveljavila predkupno pravico.

 

 

Uničenje in potem razprodaja

  

Na koncu lahko zgolj ugotovimo, da je državna namera o likvidaciji Istrabenza enajst let po veliki finančni krizi, ki je pahnila Istrabenz v veliko dolžniško krizo, zgolj ena od izjemno nepremišljenih potez slovenske politike. Namesto likvidacije smo zdaj dobili napoved prevzema in stečaja, ki ji bo sledila razprodaja. Če pomemben del delničarjev v popolnoma razprodanem holdingu še vedno vidi vrednost, ki se jo splača prevzemati, se lahko upravičeno, zakaj ni država v preteklosti Istrabenzu dovolila reprogramirati dolgove in razvijati svojih blagovnih znamk Argeta, Barcaffe, Donat, Grand Kafa, Soko Štark v Drogi Kolinski, Liffe Class, Wai Thai, Postonjska jama in Palace Hotel Kempinski v Istrabenz Turizmu, Istrabenz Actual in Istrabenz Instalacija, Istrabenz Plini in - nikakor ne nazadnje - GEN I. Zakaj ne?

 

Kajti povsem jasno je, da bi Istrabenz lahko reševal težave s svojimi lastniškimi deleži v pomembnih slovenskih podjetjih. Danes je tudi vsem jasno, da je bila bančna luknja previsoko ocenjena in da je bila sposobnost bank, da reprogramirajo dolgove svojih komitentov, veliko večja, kot se je govorilo. Pa tega niso storile. V času največje finančne krize so podjetja ostala brez možnosti pomoči s strani bank, zaradi česar so številna slovenska podjetja propadla, za bagatelo so jih prevzemali tujci, največkrat iz Balkana in iz različnih finančnih skladov sumljivega izvora. To pa je omogočilo novo lastniško prerazporeditev gospodarske in družbene moči v Sloveniji, predvsem pa smo zaradi preplačane sanacije bank in razprodaje slovenskih podjetij kot država revnejši, s še manj možnosti, da se nekoč približamo razvitim svetovnim ekonomijam.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
3
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.168
02/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.096
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.694
04/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.546
05/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.990
06/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 933
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.332
08/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 1.041
09/
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
Uredništvo
Ogledov: 1.002
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 526