Razkrivamo

Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman

V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce pozabili nanj, toda Herman Rigelnik je še vedno na sceni. Njegovo zanimanje za Istrabenz je lažje razumeti ob dejstvu, da je nekoč paradni holding na slovenski Obali še vedno atraktivno podjetje zaradi svojega polovičnega deleža v Adriafinu, ki prek Vinakoper razpolaga s prvovrstnimi zemljišči na najbolj atraktivnih lokacijah na naši obali, takorekoč od Debelega rtiča do Sečovelj. Ob tem podatku se poznavalci samo nasmihajo.

29.11.2019 21:00
Piše: Matija Ž. Likar
Ključne besede:   Istrabenz   DUTB   Sava   Adriafin   Istrabenz Turizem   Vinakoper   Intus Investa   Peter Krivec   Axor Holding   ACH   Herman Rigelnik   Istra   Obala   Koper

Fotomontaža: portal+

Državna namera o likvidaciji Istrabenza enajst let po veliki finančni krizi, ki je to nekoč paradno firmo pahnila v kronično dolžniško krizo, njenega šefa Igorja Bavčarja pa poslala za rešetke brez pravice do poštenega sojenja, je zgolj ena izmed izjemno nepremišljenih potez slovenske politike.

Tik pred skupščino, na kateri naj bi delničarji zadolženega Istrabenza odločali o predlogu, da družba preostalo premoženje prenese na edinega upnika, tj. Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), in da gre v likvidacijo, je v lastništvu Istrabenza prišlo do pomembnih sprememb. Sava je kot največji dosedanji delničar holdinga Istrabenz prodala svoj 16,32 % lastniški delež DUTB, ki ima tako zdaj 21,69-odstotni delež. Istrabenz naj bi na slabo banko prenesel preostalo premoženje, med katerim je po prenosu firme Istrabenz Turizem na DUTB relevanten sicer le še polovični delež družbe Adriafin, ki je nekaj manj kot 78-odstotna lastnica družbe Vinakoper. Vendar se scenarij s prenosom premoženja na DUBT ni obnesel, saj Istrabenzovi delničarji tega predloga niso podprli. S prenosom premoženja in likvidacijo Istrabenza bi namreč samo DUTB pokrila del (12 odstotkov) svojih terjatev, drugi delničarji pa da bi ostali brez.

 

DUTB je sicer ponovno želela izpeljati scenarij, kot ga je ob prevzemu šestih Istrabenzovih hotelov, do katere je prišlo potem, ko je vlada februarja najprej kot skupščina slabe banke odločila, da ustavi prodajo delnic turistične družbe, s katerimi so bile zavarovane terjatve DUTB do holdinga Istrabenz. Razlog za to je bila očitana kršitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju Istrabenza in pogodbe o prestrukturiranju dolgov, predvsem naj bi zamujal s plačilom terjatev. DUTB je nato kot največji upnik odpoklical vse finančne terjatve do Istrabenza in unovčil zavarovanja oz. izvršil zastavno pravico s prenosom delnic Istrabenz Turizma. Istrabenz je seveda tudi tokrat postal plačilno nesposoben, potem ko so septembra zapadle finančne terjatve DUTB do Istrabenza v vrednosti 73,9 milijona evrov. Zato je DUTB kot največji upnik predlagal prenos premoženja, vrednotenega na nekaj manj kot 9,2 milijona evrov, ter likvidacijo družbe. A kot rečeno: predlog, da družba preostalo premoženje prenese na edinega upnika (DUTB), nato pa gre v likvidacijo, ni dobil zadostne podpore delničarjev.

 

 

Rigelnikov prevzemni manever

 

Pred skupščino, naj kateri naj bi se odločila usoda Istrabenza, pa se je zgodilo presenečenje - družba Intus Investa je objavila namero za prevzem holdinga. Intus Invest, ki ima v lasti 12,94 odstotka delnic Istrabenza, je v lasti Petra Krivca in Axor Holdinga, dela nekdanjega ACH, ki ga obvladuje razvpiti Herman Rigelnik. Rigelnikov interes za Istrabenz je razumljiv spričo dejstva, da je obalni holding še vedno zelo atraktiven zaradi svojega polovičnega deleža v Adriafinu. Premoženje Istrabenza je ovrednoteno na dobrih devet milijonov evrov, kar pa je po mnenju strokovnjakov bisteno podcenjena vsota. Premoženje sicer vključuje poleg deleža v družbi Adriafin še delnice KB 1909, nepremičnino na koprski Ferrarski ulici, nekaj parcel, umetniške zbirke, terjatve do Istrabenz Turizma in Mestne občine Koper.

 

 

Atraktivna zemljišča v Istri

 

Potem ko je slaba banka oziroma država postala lastnica družbe Istrabenz Turizem, je želela kot glavna upnica Istrabenza zaseči tudi polovični delež holdinga v družbi Adriafin. Ta je pomemben zato, ker ima družba v lasti 77,7 odstotka Vinakopra. Druga polovica Adriafina je v lasti Luke Koper, ki ima predkupno pravico za delež v Istrabenzovi lasti. Istrabenz je sicer v preteklosti že poskušal prodati svoj deleža v Adriafinu, vendar to tega ni prišlo. Vinakoper je sicer najpomembnejša vinska klet na tem območju, ki imajo na skupno desetih legah 590 hektarjev vinogradov v slovenski Istri. Vrednost Vinakoper se skriva prav v teh zemljiščih, saj družba upravlja s prvovrstnimi zemljišči na najbolj atraktivnih lokacijah na Obali, od Debelega rtiča do Sečovelj. Vinakoper sicer teh zemljišč nima v lasti, ampak jih najema od državnega Sklada kmetijskih zemljišč, vendar pa bi družba v primeru prodaje zemljišč lahko kot najemnik uveljavila predkupno pravico.

 

 

Uničenje in potem razprodaja

  

Na koncu lahko zgolj ugotovimo, da je državna namera o likvidaciji Istrabenza enajst let po veliki finančni krizi, ki je pahnila Istrabenz v veliko dolžniško krizo, zgolj ena od izjemno nepremišljenih potez slovenske politike. Namesto likvidacije smo zdaj dobili napoved prevzema in stečaja, ki ji bo sledila razprodaja. Če pomemben del delničarjev v popolnoma razprodanem holdingu še vedno vidi vrednost, ki se jo splača prevzemati, se lahko upravičeno, zakaj ni država v preteklosti Istrabenzu dovolila reprogramirati dolgove in razvijati svojih blagovnih znamk Argeta, Barcaffe, Donat, Grand Kafa, Soko Štark v Drogi Kolinski, Liffe Class, Wai Thai, Postonjska jama in Palace Hotel Kempinski v Istrabenz Turizmu, Istrabenz Actual in Istrabenz Instalacija, Istrabenz Plini in - nikakor ne nazadnje - GEN I. Zakaj ne?

 

Kajti povsem jasno je, da bi Istrabenz lahko reševal težave s svojimi lastniškimi deleži v pomembnih slovenskih podjetjih. Danes je tudi vsem jasno, da je bila bančna luknja previsoko ocenjena in da je bila sposobnost bank, da reprogramirajo dolgove svojih komitentov, veliko večja, kot se je govorilo. Pa tega niso storile. V času največje finančne krize so podjetja ostala brez možnosti pomoči s strani bank, zaradi česar so številna slovenska podjetja propadla, za bagatelo so jih prevzemali tujci, največkrat iz Balkana in iz različnih finančnih skladov sumljivega izvora. To pa je omogočilo novo lastniško prerazporeditev gospodarske in družbene moči v Sloveniji, predvsem pa smo zaradi preplačane sanacije bank in razprodaje slovenskih podjetij kot država revnejši, s še manj možnosti, da se nekoč približamo razvitim svetovnim ekonomijam.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Spolne zlorabe patra Ivana Rupnika, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
2
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
14
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
37
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
10
30.09.2022 21:00
V petek, 30. septembra 2022, je Rusija dokončno podrla že tako trhlo arhitekturo mednarodnega prava in odnosov med suverenimi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.538
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.133
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.963
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.577
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.782
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.070
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 988
08/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 725
09/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.675
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.419