Tik pred skupščino, na kateri naj bi delničarji zadolženega Istrabenza odločali o predlogu, da družba preostalo premoženje prenese na edinega upnika, tj. Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), in da gre v likvidacijo, je v lastništvu Istrabenza prišlo do pomembnih sprememb. Sava je kot največji dosedanji delničar holdinga Istrabenz prodala svoj 16,32 % lastniški delež DUTB, ki ima tako zdaj 21,69-odstotni delež. Istrabenz naj bi na slabo banko prenesel preostalo premoženje, med katerim je po prenosu firme Istrabenz Turizem na DUTB relevanten sicer le še polovični delež družbe Adriafin, ki je nekaj manj kot 78-odstotna lastnica družbe Vinakoper. Vendar se scenarij s prenosom premoženja na DUBT ni obnesel, saj Istrabenzovi delničarji tega predloga niso podprli. S prenosom premoženja in likvidacijo Istrabenza bi namreč samo DUTB pokrila del (12 odstotkov) svojih terjatev, drugi delničarji pa da bi ostali brez.

DUTB je sicer ponovno želela izpeljati scenarij, kot ga je ob prevzemu šestih Istrabenzovih hotelov, do katere je prišlo potem, ko je vlada februarja najprej kot skupščina slabe banke odločila, da ustavi prodajo delnic turistične družbe, s katerimi so bile zavarovane terjatve DUTB do holdinga Istrabenz. Razlog za to je bila očitana kršitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju Istrabenza in pogodbe o prestrukturiranju dolgov, predvsem naj bi zamujal s plačilom terjatev. DUTB je nato kot največji upnik odpoklical vse finančne terjatve do Istrabenza in unovčil zavarovanja oz. izvršil zastavno pravico s prenosom delnic Istrabenz Turizma. Istrabenz je seveda tudi tokrat postal plačilno nesposoben, potem ko so septembra zapadle finančne terjatve DUTB do Istrabenza v vrednosti 73,9 milijona evrov. Zato je DUTB kot največji upnik predlagal prenos premoženja, vrednotenega na nekaj manj kot 9,2 milijona evrov, ter likvidacijo družbe. A kot rečeno: predlog, da družba preostalo premoženje prenese na edinega upnika (DUTB), nato pa gre v likvidacijo, ni dobil zadostne podpore delničarjev.

Rigelnikov prevzemni manever

Pred skupščino, naj kateri naj bi se odločila usoda Istrabenza, pa se je zgodilo presenečenje - družba Intus Investa je objavila namero za prevzem holdinga. Intus Invest, ki ima v lasti 12,94 odstotka delnic Istrabenza, je v lasti Petra Krivca in Axor Holdinga, dela nekdanjega ACH, ki ga obvladuje razvpiti Herman Rigelnik. Rigelnikov interes za Istrabenz je razumljiv spričo dejstva, da je obalni holding še vedno zelo atraktiven zaradi svojega polovičnega deleža v Adriafinu. Premoženje Istrabenza je ovrednoteno na dobrih devet milijonov evrov, kar pa je po mnenju strokovnjakov bisteno podcenjena vsota. Premoženje sicer vključuje poleg deleža v družbi Adriafin še delnice KB 1909, nepremičnino na koprski Ferrarski ulici, nekaj parcel, umetniške zbirke, terjatve do Istrabenz Turizma in Mestne občine Koper.

Atraktivna zemljišča v Istri

Potem ko je slaba banka oziroma država postala lastnica družbe Istrabenz Turizem, je želela kot glavna upnica Istrabenza zaseči tudi polovični delež holdinga v družbi Adriafin. Ta je pomemben zato, ker ima družba v lasti 77,7 odstotka Vinakopra. Druga polovica Adriafina je v lasti Luke Koper, ki ima predkupno pravico za delež v Istrabenzovi lasti. Istrabenz je sicer v preteklosti že poskušal prodati svoj deleža v Adriafinu, vendar to tega ni prišlo. Vinakoper je sicer najpomembnejša vinska klet na tem območju, ki imajo na skupno desetih legah 590 hektarjev vinogradov v slovenski Istri. Vrednost Vinakoper se skriva prav v teh zemljiščih, saj družba upravlja s prvovrstnimi zemljišči na najbolj atraktivnih lokacijah na Obali, od Debelega rtiča do Sečovelj. Vinakoper sicer teh zemljišč nima v lasti, ampak jih najema od državnega Sklada kmetijskih zemljišč, vendar pa bi družba v primeru prodaje zemljišč lahko kot najemnik uveljavila predkupno pravico.

Uničenje in potem razprodaja

Na koncu lahko zgolj ugotovimo, da je državna namera o likvidaciji Istrabenza enajst let po veliki finančni krizi, ki je pahnila Istrabenz v veliko dolžniško krizo, zgolj ena od izjemno nepremišljenih potez slovenske politike. Namesto likvidacije smo zdaj dobili napoved prevzema in stečaja, ki ji bo sledila razprodaja. Če pomemben del delničarjev v popolnoma razprodanem holdingu še vedno vidi vrednost, ki se jo splača prevzemati, se lahko upravičeno, zakaj ni država v preteklosti Istrabenzu dovolila reprogramirati dolgove in razvijati svojih blagovnih znamk Argeta, Barcaffe, Donat, Grand Kafa, Soko Štark v Drogi Kolinski, Liffe Class, Wai Thai, Postonjska jama in Palace Hotel Kempinski v Istrabenz Turizmu, Istrabenz Actual in Istrabenz Instalacija, Istrabenz Plini in - nikakor ne nazadnje - GEN I. Zakaj ne?

Kajti povsem jasno je, da bi Istrabenz lahko reševal težave s svojimi lastniškimi deleži v pomembnih slovenskih podjetjih. Danes je tudi vsem jasno, da je bila bančna luknja previsoko ocenjena in da je bila sposobnost bank, da reprogramirajo dolgove svojih komitentov, veliko večja, kot se je govorilo. Pa tega niso storile. V času največje finančne krize so podjetja ostala brez možnosti pomoči s strani bank, zaradi česar so številna slovenska podjetja propadla, za bagatelo so jih prevzemali tujci, največkrat iz Balkana in iz različnih finančnih skladov sumljivega izvora. To pa je omogočilo novo lastniško prerazporeditev gospodarske in družbene moči v Sloveniji, predvsem pa smo zaradi preplačane sanacije bank in razprodaje slovenskih podjetij kot država revnejši, s še manj možnosti, da se nekoč približamo razvitim svetovnim ekonomijam.