Komentar

Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."

Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in umetnostjo, ki gre skozi čas. Vzdrži, prestaja, komaj shaja, a presega. Vztrajanje Eme Kugler je glagolnik od "ne odnehati". Predvsem pa ohranja svoja stališča.

01.12.2019 10:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ema Kugler   Radio Študent   video   film   digitalni film   video   umetnost   Sergej Mihailovič Eisenstein   Matthew Barney

Večino življenja živimo v razcepu med preteklostjo, kjer so shranjeni občutki krivde, in prihodnostjo, kjer domujejo pričakovanja, in le redki so trenutki, ko bivamo v sedanjosti.

Tisto, kar je videti resno, temu je potrebno posvečati vso pozornost! To je drža visoke stopnje zadržanosti. Tako lahko brez zadržka zdrsnemo v umetniško atmosferičnost. Današnji komentar ni kritična refleksija umetniškega dela Eme Kugler, temveč globok priklon njeni umetnosti nasploh. Čeprav je oddaljena svetlobna leta od mojega pogleda na umetnost, je polna estesij, ki me navdušujejo. Zato želim biti resen in odgovoren pri odpiranju njenih estetskih sprožilcev. Na začetku poglejmo v njen trodelni opus:

 

a.) v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je vstopila v performativno umetnost

b.) v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je začela snemati lastno performativnost s pomočjo elektronske tehnologije

c.) v desetletje nič enaindvajsetega stoletja, ko je začela snemati svoje prve celovečerne filme.

 

Ema Kugler je vse svoje filme posnela z digitalno kamero. Slovenski izraz za film smo povzeli iz načina snemanja na filmski trak (film - flymen - kožica, prevleka na traku). Zato je bilo v devetdesetih letih, ko je Ema Kugler začela snemati z digitalno kamero, težko posvojiti misel, da Ema Kugler snema filme. Večina je mislila, da so njeni izdelki video umetnost, predvsem zato, ker je izolirana digitalna slika večini predstavljala video art. Danes pa že vsi snemajo in montirajo svoje filme s pomočjo digitalne tehnologije, kot jih Ema Kugler, pa to še ne pomeni, da snemajo video umetnost. Naj takoj na začetku komentarja naštejem filmske naslove njenega opusa: Hidra, Obiskovalec, Tajga, Postaja 25, Menhir, Homo erectus, Le Grand Macabre, Za konec Časa, Odmevi časa, Človek s senco.

 

Posnela je deset filmov, od tega pet celovečernih. Film je zagotovo najzahtevnejša umetniška zvrst, ki je popolnoma odvisna od kapitalskih investicij. Ema Kugler jih je vedno reševala s fanatičnim izumljanjem in prehajanjem njene objektnosti iz filma v film.

 

 

Osemdeseta

 

Sredi osemdesetih let je Ljubljano trgalo po šivih od umetniške produktivnosti, kakor tudi želje celotne skupnosti po svobodi. Po njenem danes že mitskem, intuitivnem udaru v podhodu na Vrtači se je odločila za radikalen preobrat v svojem življenju. Malo pred tem je diplomirala na Ekonomski fakulteti in se zaposlila kot ekonomistka na Radiu Študent. Svet Radia Študent pa je bil in še vedno je eden najizvirnejših svetov Evrope, če ne širše. Zato ni nenavadno, da je ekonomistka, ki je živela v avtonomni coni, doživela napad najvišje magnitude. Po streli visoke napetosti je šla naravnost k direktorju radia in dala odpoved. V naslednjem hipu je postala performerka!

 

 

Devetdeseta in njeno prehajanje

 

Po tistem, ko je že vzpostavila zakonitosti svoje performativne umetnosti, se ji je zelo hitro pojavila potreba po arhiviranju. Ravno ta potreba jo je usmerila v snemanje filmov. Motivi in vsebine performansov so postali nosilci notranjih tokov njenih filmov. Postali so popolnoma avtentičen izraz, ki je prešel preko glav vseh politikov in njihovih asistentov. Tako je po spletu slučajev začela snemati svoji prvi digitalni film. Ema Kugler je tako postala konstruktorica večine segmentov, ki sestavljajo film. Z demokratizacijo digitalne snemalne tehnike se je povečala njihova dostopnost mimo nacionalnih TV mastodontov. Na tem mestu je nastopila Ema Kugler s svojim talentom. Filme je začela obravnavati kot celostne umetnine!

 

 

Desetletje nič enaindvajsetega stoletja

 

Filmi Eme Kugler operirajo z naracijo, sicer abstraktno, a še vedno s protagonistično-antagonistično pripovednostjo. Digitalno povezujejo asociativne slike v posebne vrste atmosferičnost. Vsak njen kader v gledalcu sproža trajanje, motivi pa se ji vrtinčijo v atmosferičnih gmotah. V nas naseljujejo presečišča digitalnih konstrukcij in montaž. Sergej Mihailovič Eisenstein, ki ga Ema Kugler globoko spoštuje, pravi v svoji gledališki teoriji o mizansceni, da vedno potekata dva vzporedna procesa: črta razvoja, ki se manifestira v prostoru, in ukrivljena linija, ki zastopa čas. Šele ko se ti dve črti spojita, dobimo odrsko govorico. Podobno vidimo pri Emi Kugler. Pri njej potekata dve atmosferični liniji trajanja: prva se odvija v interjerjih, v umetnih ambientih, druga pa v naravnih arheambientih. Ko se ti dve atmosferi spojita, dobimo posebne vrste geometričnost in perspektivičnost, v katero naseljuje svoje protagoniste. Perspektiva in geometrija nas zelo hitro privedeta do impresivnega formalizma. Žal pa ta največkrat ne more komunicirati z večino, temveč le z elitno manjšino. Ravno zato ji je težko shajati z omejenci. Tretjerazrednimi uradniki različnih skladov in ministrstev, izrabljajo ta moment proti eksperimentalni umetnosti. To je tako kot bi ščuvali masovnega človeka proti inštitutom za fiziko in kemijo. Toda Ema se nikoli ne prepušča poenostavitvam. Impresiven je njen odnos do vsega, kar ji nasprotuje. Zna pa biti drzna in hobitsko nesramna.

 

 

 

 

Ne vem, če bi se Ema Kugler strinjala z mojo hipotezo, a menim, da je pomen njenih filmov v radikalnem eksperimentiranju z vizualnim jezikom. Pri tem pa nikoli ne zavrača stoletne zakonitosti filma: od pripovedne napetosti do suspenza. Istočasno pa ruši vse pridobljene filmske konvencije. Njene filme večinsko razumem kot celostne umetnine, ki s pomočjo estezije sprožajo nepričakovane estetke udare. Filmska celostna umetnina je polnoumnost vseh možnih umetniških segmentov istočasno.

 

Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in umetnostjo, ki gre skozi čas. Vzdrži, prestaja, komaj shaja, a presega. Vztrajanje Eme Kugler je glagolnik od "ne odnehati". Predvsem pa ohranja svoja stališča.

 

V finalu komentarja objavljam fiktivni intervju z Emo Kugler:

 

Smrt je tam, kjer ni senc? 

Kako pa ti to veš, da je to res?

 

Dobro, naj ti bo. Smrt je tam, kjer ni muh? 

To pa je najbrž res!

 

(Konec fiktivnega intervjuja.)

 

Oba se strinjava, da je potrebno nasprotovati tako ideologiji kot smrti s čuječo ironijo. Posebna je prisotnost njenih akterjev v atmosferičnih konglomeratih trajanja. Pri njej vse traja zato, da bi se gledalec v dvorani vprašal, kaj mu sploh pomeni čas in trajnje. Umetnica izjavi:

 

Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih. Čas so si izmislili ljudje, da lahko merijo svoje delovanje v življenju, da je mogoča komunikacija med njimi in kar je najmočneje - opominja nas na našo minljivost. Večino življenja živimo v razcepu med preteklostjo, kjer so shranjeni občutki krivde, in prihodnostjo, kjer domujejo pričakovanja, in le redki so trenutki, ko bivamo v sedanjosti. In v tej ozki reži, kar sedanjost je___vsaj za hip uresničujemo svojo svobodo.____

 

V Los Angeles Film Review, reviji filmskih kritikov, je kritičarka zapisala, da je Ema Kugler najbližja Matthewu Barneyu oziroma da je Matthew Barney blizu Emi Kugler. Globoko se strinjam s to tezo. Njen predzadnji film z naslovom Odmevi časa (igrata Nataša Matjašec in Marko Mandić) je bil do današnjega dne na štiridestih festivalih nagrajen z enajstimi nagradami. Pri njej je vse nasprotno od režije smisla. Ema Kugler je človek slučaj. Vsa je izpolnjena s slučaji. Ker pa oba z Emo veva, da vsi vse vedo in nič ne naredijo, sva se že zdavnaj sprijaznila z lastno nemočjo.

 

(Na tem mestu bi pozval kulturnega ministra v imenu umetnosti, ki jo kulturno ministrstvo ravno tako zastopa, da v opuščeni spomeniško zaščiteni hali Železničarskega muzeja zaščiti umetnino Eme Kugler z naslovom Človek s senco kot kulturno dediščino.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
2
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
11
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.861
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.665
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.052
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.740
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.898
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.815
07/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.562
08/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.508
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.391
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.757