Komentar

Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."

Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in umetnostjo, ki gre skozi čas. Vzdrži, prestaja, komaj shaja, a presega. Vztrajanje Eme Kugler je glagolnik od "ne odnehati". Predvsem pa ohranja svoja stališča.

01.12.2019 10:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ema Kugler   Radio Študent   video   film   digitalni film   video   umetnost   Sergej Mihailovič Eisenstein   Matthew Barney

Večino življenja živimo v razcepu med preteklostjo, kjer so shranjeni občutki krivde, in prihodnostjo, kjer domujejo pričakovanja, in le redki so trenutki, ko bivamo v sedanjosti.

Tisto, kar je videti resno, temu je potrebno posvečati vso pozornost! To je drža visoke stopnje zadržanosti. Tako lahko brez zadržka zdrsnemo v umetniško atmosferičnost. Današnji komentar ni kritična refleksija umetniškega dela Eme Kugler, temveč globok priklon njeni umetnosti nasploh. Čeprav je oddaljena svetlobna leta od mojega pogleda na umetnost, je polna estesij, ki me navdušujejo. Zato želim biti resen in odgovoren pri odpiranju njenih estetskih sprožilcev. Na začetku poglejmo v njen trodelni opus:

 

a.) v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je vstopila v performativno umetnost

b.) v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je začela snemati lastno performativnost s pomočjo elektronske tehnologije

c.) v desetletje nič enaindvajsetega stoletja, ko je začela snemati svoje prve celovečerne filme.

 

Ema Kugler je vse svoje filme posnela z digitalno kamero. Slovenski izraz za film smo povzeli iz načina snemanja na filmski trak (film - flymen - kožica, prevleka na traku). Zato je bilo v devetdesetih letih, ko je Ema Kugler začela snemati z digitalno kamero, težko posvojiti misel, da Ema Kugler snema filme. Večina je mislila, da so njeni izdelki video umetnost, predvsem zato, ker je izolirana digitalna slika večini predstavljala video art. Danes pa že vsi snemajo in montirajo svoje filme s pomočjo digitalne tehnologije, kot jih Ema Kugler, pa to še ne pomeni, da snemajo video umetnost. Naj takoj na začetku komentarja naštejem filmske naslove njenega opusa: Hidra, Obiskovalec, Tajga, Postaja 25, Menhir, Homo erectus, Le Grand Macabre, Za konec Časa, Odmevi časa, Človek s senco.

 

Posnela je deset filmov, od tega pet celovečernih. Film je zagotovo najzahtevnejša umetniška zvrst, ki je popolnoma odvisna od kapitalskih investicij. Ema Kugler jih je vedno reševala s fanatičnim izumljanjem in prehajanjem njene objektnosti iz filma v film.

 

 

Osemdeseta

 

Sredi osemdesetih let je Ljubljano trgalo po šivih od umetniške produktivnosti, kakor tudi želje celotne skupnosti po svobodi. Po njenem danes že mitskem, intuitivnem udaru v podhodu na Vrtači se je odločila za radikalen preobrat v svojem življenju. Malo pred tem je diplomirala na Ekonomski fakulteti in se zaposlila kot ekonomistka na Radiu Študent. Svet Radia Študent pa je bil in še vedno je eden najizvirnejših svetov Evrope, če ne širše. Zato ni nenavadno, da je ekonomistka, ki je živela v avtonomni coni, doživela napad najvišje magnitude. Po streli visoke napetosti je šla naravnost k direktorju radia in dala odpoved. V naslednjem hipu je postala performerka!

 

 

Devetdeseta in njeno prehajanje

 

Po tistem, ko je že vzpostavila zakonitosti svoje performativne umetnosti, se ji je zelo hitro pojavila potreba po arhiviranju. Ravno ta potreba jo je usmerila v snemanje filmov. Motivi in vsebine performansov so postali nosilci notranjih tokov njenih filmov. Postali so popolnoma avtentičen izraz, ki je prešel preko glav vseh politikov in njihovih asistentov. Tako je po spletu slučajev začela snemati svoji prvi digitalni film. Ema Kugler je tako postala konstruktorica večine segmentov, ki sestavljajo film. Z demokratizacijo digitalne snemalne tehnike se je povečala njihova dostopnost mimo nacionalnih TV mastodontov. Na tem mestu je nastopila Ema Kugler s svojim talentom. Filme je začela obravnavati kot celostne umetnine!

 

 

Desetletje nič enaindvajsetega stoletja

 

Filmi Eme Kugler operirajo z naracijo, sicer abstraktno, a še vedno s protagonistično-antagonistično pripovednostjo. Digitalno povezujejo asociativne slike v posebne vrste atmosferičnost. Vsak njen kader v gledalcu sproža trajanje, motivi pa se ji vrtinčijo v atmosferičnih gmotah. V nas naseljujejo presečišča digitalnih konstrukcij in montaž. Sergej Mihailovič Eisenstein, ki ga Ema Kugler globoko spoštuje, pravi v svoji gledališki teoriji o mizansceni, da vedno potekata dva vzporedna procesa: črta razvoja, ki se manifestira v prostoru, in ukrivljena linija, ki zastopa čas. Šele ko se ti dve črti spojita, dobimo odrsko govorico. Podobno vidimo pri Emi Kugler. Pri njej potekata dve atmosferični liniji trajanja: prva se odvija v interjerjih, v umetnih ambientih, druga pa v naravnih arheambientih. Ko se ti dve atmosferi spojita, dobimo posebne vrste geometričnost in perspektivičnost, v katero naseljuje svoje protagoniste. Perspektiva in geometrija nas zelo hitro privedeta do impresivnega formalizma. Žal pa ta največkrat ne more komunicirati z večino, temveč le z elitno manjšino. Ravno zato ji je težko shajati z omejenci. Tretjerazrednimi uradniki različnih skladov in ministrstev, izrabljajo ta moment proti eksperimentalni umetnosti. To je tako kot bi ščuvali masovnega človeka proti inštitutom za fiziko in kemijo. Toda Ema se nikoli ne prepušča poenostavitvam. Impresiven je njen odnos do vsega, kar ji nasprotuje. Zna pa biti drzna in hobitsko nesramna.

 

 

 

 

Ne vem, če bi se Ema Kugler strinjala z mojo hipotezo, a menim, da je pomen njenih filmov v radikalnem eksperimentiranju z vizualnim jezikom. Pri tem pa nikoli ne zavrača stoletne zakonitosti filma: od pripovedne napetosti do suspenza. Istočasno pa ruši vse pridobljene filmske konvencije. Njene filme večinsko razumem kot celostne umetnine, ki s pomočjo estezije sprožajo nepričakovane estetke udare. Filmska celostna umetnina je polnoumnost vseh možnih umetniških segmentov istočasno.

 

Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in umetnostjo, ki gre skozi čas. Vzdrži, prestaja, komaj shaja, a presega. Vztrajanje Eme Kugler je glagolnik od "ne odnehati". Predvsem pa ohranja svoja stališča.

 

V finalu komentarja objavljam fiktivni intervju z Emo Kugler:

 

Smrt je tam, kjer ni senc? 

Kako pa ti to veš, da je to res?

 

Dobro, naj ti bo. Smrt je tam, kjer ni muh? 

To pa je najbrž res!

 

(Konec fiktivnega intervjuja.)

 

Oba se strinjava, da je potrebno nasprotovati tako ideologiji kot smrti s čuječo ironijo. Posebna je prisotnost njenih akterjev v atmosferičnih konglomeratih trajanja. Pri njej vse traja zato, da bi se gledalec v dvorani vprašal, kaj mu sploh pomeni čas in trajnje. Umetnica izjavi:

 

Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih. Čas so si izmislili ljudje, da lahko merijo svoje delovanje v življenju, da je mogoča komunikacija med njimi in kar je najmočneje - opominja nas na našo minljivost. Večino življenja živimo v razcepu med preteklostjo, kjer so shranjeni občutki krivde, in prihodnostjo, kjer domujejo pričakovanja, in le redki so trenutki, ko bivamo v sedanjosti. In v tej ozki reži, kar sedanjost je___vsaj za hip uresničujemo svojo svobodo.____

 

V Los Angeles Film Review, reviji filmskih kritikov, je kritičarka zapisala, da je Ema Kugler najbližja Matthewu Barneyu oziroma da je Matthew Barney blizu Emi Kugler. Globoko se strinjam s to tezo. Njen predzadnji film z naslovom Odmevi časa (igrata Nataša Matjašec in Marko Mandić) je bil do današnjega dne na štiridestih festivalih nagrajen z enajstimi nagradami. Pri njej je vse nasprotno od režije smisla. Ema Kugler je človek slučaj. Vsa je izpolnjena s slučaji. Ker pa oba z Emo veva, da vsi vse vedo in nič ne naredijo, sva se že zdavnaj sprijaznila z lastno nemočjo.

 

(Na tem mestu bi pozval kulturnega ministra v imenu umetnosti, ki jo kulturno ministrstvo ravno tako zastopa, da v opuščeni spomeniško zaščiteni hali Železničarskega muzeja zaščiti umetnino Eme Kugler z naslovom Človek s senco kot kulturno dediščino.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
13
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
17
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
O načelni kontradikciji in dvomu: Nosilci odgovornosti morajo stalno dokazovati, da delajo prav.
6
22.12.2019 08:00
Ne gre za to, ali korupcija v kakšnem primeru je ali ni, ali jo kdo dokaže, ali je ne. Gre za absolutno vrednostno sodbo, da je ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,231
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 2,835
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,519
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,262
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,820
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,421
07/
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
Božo Cerar
Ogledov: 1,398
08/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 717
09/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,317
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 602