Komentar

Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."

Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in umetnostjo, ki gre skozi čas. Vzdrži, prestaja, komaj shaja, a presega. Vztrajanje Eme Kugler je glagolnik od "ne odnehati". Predvsem pa ohranja svoja stališča.

01.12.2019 10:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ema Kugler   Radio Študent   video   film   digitalni film   video   umetnost   Sergej Mihailovič Eisenstein   Matthew Barney

Večino življenja živimo v razcepu med preteklostjo, kjer so shranjeni občutki krivde, in prihodnostjo, kjer domujejo pričakovanja, in le redki so trenutki, ko bivamo v sedanjosti.

Tisto, kar je videti resno, temu je potrebno posvečati vso pozornost! To je drža visoke stopnje zadržanosti. Tako lahko brez zadržka zdrsnemo v umetniško atmosferičnost. Današnji komentar ni kritična refleksija umetniškega dela Eme Kugler, temveč globok priklon njeni umetnosti nasploh. Čeprav je oddaljena svetlobna leta od mojega pogleda na umetnost, je polna estesij, ki me navdušujejo. Zato želim biti resen in odgovoren pri odpiranju njenih estetskih sprožilcev. Na začetku poglejmo v njen trodelni opus:

 

a.) v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je vstopila v performativno umetnost

b.) v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je začela snemati lastno performativnost s pomočjo elektronske tehnologije

c.) v desetletje nič enaindvajsetega stoletja, ko je začela snemati svoje prve celovečerne filme.

 

Ema Kugler je vse svoje filme posnela z digitalno kamero. Slovenski izraz za film smo povzeli iz načina snemanja na filmski trak (film - flymen - kožica, prevleka na traku). Zato je bilo v devetdesetih letih, ko je Ema Kugler začela snemati z digitalno kamero, težko posvojiti misel, da Ema Kugler snema filme. Večina je mislila, da so njeni izdelki video umetnost, predvsem zato, ker je izolirana digitalna slika večini predstavljala video art. Danes pa že vsi snemajo in montirajo svoje filme s pomočjo digitalne tehnologije, kot jih Ema Kugler, pa to še ne pomeni, da snemajo video umetnost. Naj takoj na začetku komentarja naštejem filmske naslove njenega opusa: Hidra, Obiskovalec, Tajga, Postaja 25, Menhir, Homo erectus, Le Grand Macabre, Za konec Časa, Odmevi časa, Človek s senco.

 

Posnela je deset filmov, od tega pet celovečernih. Film je zagotovo najzahtevnejša umetniška zvrst, ki je popolnoma odvisna od kapitalskih investicij. Ema Kugler jih je vedno reševala s fanatičnim izumljanjem in prehajanjem njene objektnosti iz filma v film.

 

 

Osemdeseta

 

Sredi osemdesetih let je Ljubljano trgalo po šivih od umetniške produktivnosti, kakor tudi želje celotne skupnosti po svobodi. Po njenem danes že mitskem, intuitivnem udaru v podhodu na Vrtači se je odločila za radikalen preobrat v svojem življenju. Malo pred tem je diplomirala na Ekonomski fakulteti in se zaposlila kot ekonomistka na Radiu Študent. Svet Radia Študent pa je bil in še vedno je eden najizvirnejših svetov Evrope, če ne širše. Zato ni nenavadno, da je ekonomistka, ki je živela v avtonomni coni, doživela napad najvišje magnitude. Po streli visoke napetosti je šla naravnost k direktorju radia in dala odpoved. V naslednjem hipu je postala performerka!

 

 

Devetdeseta in njeno prehajanje

 

Po tistem, ko je že vzpostavila zakonitosti svoje performativne umetnosti, se ji je zelo hitro pojavila potreba po arhiviranju. Ravno ta potreba jo je usmerila v snemanje filmov. Motivi in vsebine performansov so postali nosilci notranjih tokov njenih filmov. Postali so popolnoma avtentičen izraz, ki je prešel preko glav vseh politikov in njihovih asistentov. Tako je po spletu slučajev začela snemati svoji prvi digitalni film. Ema Kugler je tako postala konstruktorica večine segmentov, ki sestavljajo film. Z demokratizacijo digitalne snemalne tehnike se je povečala njihova dostopnost mimo nacionalnih TV mastodontov. Na tem mestu je nastopila Ema Kugler s svojim talentom. Filme je začela obravnavati kot celostne umetnine!

 

 

Desetletje nič enaindvajsetega stoletja

 

Filmi Eme Kugler operirajo z naracijo, sicer abstraktno, a še vedno s protagonistično-antagonistično pripovednostjo. Digitalno povezujejo asociativne slike v posebne vrste atmosferičnost. Vsak njen kader v gledalcu sproža trajanje, motivi pa se ji vrtinčijo v atmosferičnih gmotah. V nas naseljujejo presečišča digitalnih konstrukcij in montaž. Sergej Mihailovič Eisenstein, ki ga Ema Kugler globoko spoštuje, pravi v svoji gledališki teoriji o mizansceni, da vedno potekata dva vzporedna procesa: črta razvoja, ki se manifestira v prostoru, in ukrivljena linija, ki zastopa čas. Šele ko se ti dve črti spojita, dobimo odrsko govorico. Podobno vidimo pri Emi Kugler. Pri njej potekata dve atmosferični liniji trajanja: prva se odvija v interjerjih, v umetnih ambientih, druga pa v naravnih arheambientih. Ko se ti dve atmosferi spojita, dobimo posebne vrste geometričnost in perspektivičnost, v katero naseljuje svoje protagoniste. Perspektiva in geometrija nas zelo hitro privedeta do impresivnega formalizma. Žal pa ta največkrat ne more komunicirati z večino, temveč le z elitno manjšino. Ravno zato ji je težko shajati z omejenci. Tretjerazrednimi uradniki različnih skladov in ministrstev, izrabljajo ta moment proti eksperimentalni umetnosti. To je tako kot bi ščuvali masovnega človeka proti inštitutom za fiziko in kemijo. Toda Ema se nikoli ne prepušča poenostavitvam. Impresiven je njen odnos do vsega, kar ji nasprotuje. Zna pa biti drzna in hobitsko nesramna.

 

 

 

 

Ne vem, če bi se Ema Kugler strinjala z mojo hipotezo, a menim, da je pomen njenih filmov v radikalnem eksperimentiranju z vizualnim jezikom. Pri tem pa nikoli ne zavrača stoletne zakonitosti filma: od pripovedne napetosti do suspenza. Istočasno pa ruši vse pridobljene filmske konvencije. Njene filme večinsko razumem kot celostne umetnine, ki s pomočjo estezije sprožajo nepričakovane estetke udare. Filmska celostna umetnina je polnoumnost vseh možnih umetniških segmentov istočasno.

 

Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in umetnostjo, ki gre skozi čas. Vzdrži, prestaja, komaj shaja, a presega. Vztrajanje Eme Kugler je glagolnik od "ne odnehati". Predvsem pa ohranja svoja stališča.

 

V finalu komentarja objavljam fiktivni intervju z Emo Kugler:

 

Smrt je tam, kjer ni senc? 

Kako pa ti to veš, da je to res?

 

Dobro, naj ti bo. Smrt je tam, kjer ni muh? 

To pa je najbrž res!

 

(Konec fiktivnega intervjuja.)

 

Oba se strinjava, da je potrebno nasprotovati tako ideologiji kot smrti s čuječo ironijo. Posebna je prisotnost njenih akterjev v atmosferičnih konglomeratih trajanja. Pri njej vse traja zato, da bi se gledalec v dvorani vprašal, kaj mu sploh pomeni čas in trajnje. Umetnica izjavi:

 

Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih. Čas so si izmislili ljudje, da lahko merijo svoje delovanje v življenju, da je mogoča komunikacija med njimi in kar je najmočneje - opominja nas na našo minljivost. Večino življenja živimo v razcepu med preteklostjo, kjer so shranjeni občutki krivde, in prihodnostjo, kjer domujejo pričakovanja, in le redki so trenutki, ko bivamo v sedanjosti. In v tej ozki reži, kar sedanjost je___vsaj za hip uresničujemo svojo svobodo.____

 

V Los Angeles Film Review, reviji filmskih kritikov, je kritičarka zapisala, da je Ema Kugler najbližja Matthewu Barneyu oziroma da je Matthew Barney blizu Emi Kugler. Globoko se strinjam s to tezo. Njen predzadnji film z naslovom Odmevi časa (igrata Nataša Matjašec in Marko Mandić) je bil do današnjega dne na štiridestih festivalih nagrajen z enajstimi nagradami. Pri njej je vse nasprotno od režije smisla. Ema Kugler je človek slučaj. Vsa je izpolnjena s slučaji. Ker pa oba z Emo veva, da vsi vse vedo in nič ne naredijo, sva se že zdavnaj sprijaznila z lastno nemočjo.

 

(Na tem mestu bi pozval kulturnega ministra v imenu umetnosti, ki jo kulturno ministrstvo ravno tako zastopa, da v opuščeni spomeniško zaščiteni hali Železničarskega muzeja zaščiti umetnino Eme Kugler z naslovom Človek s senco kot kulturno dediščino.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
0
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
15
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,756
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,599
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,007
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,600
05/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,266
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,794
07/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,367
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,782
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 988
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,073