Komentar

Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."

Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in umetnostjo, ki gre skozi čas. Vzdrži, prestaja, komaj shaja, a presega. Vztrajanje Eme Kugler je glagolnik od "ne odnehati". Predvsem pa ohranja svoja stališča.

01.12.2019 10:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ema Kugler   Radio Študent   video   film   digitalni film   video   umetnost   Sergej Mihailovič Eisenstein   Matthew Barney

Večino življenja živimo v razcepu med preteklostjo, kjer so shranjeni občutki krivde, in prihodnostjo, kjer domujejo pričakovanja, in le redki so trenutki, ko bivamo v sedanjosti.

Tisto, kar je videti resno, temu je potrebno posvečati vso pozornost! To je drža visoke stopnje zadržanosti. Tako lahko brez zadržka zdrsnemo v umetniško atmosferičnost. Današnji komentar ni kritična refleksija umetniškega dela Eme Kugler, temveč globok priklon njeni umetnosti nasploh. Čeprav je oddaljena svetlobna leta od mojega pogleda na umetnost, je polna estesij, ki me navdušujejo. Zato želim biti resen in odgovoren pri odpiranju njenih estetskih sprožilcev. Na začetku poglejmo v njen trodelni opus:

 

a.) v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je vstopila v performativno umetnost

b.) v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je začela snemati lastno performativnost s pomočjo elektronske tehnologije

c.) v desetletje nič enaindvajsetega stoletja, ko je začela snemati svoje prve celovečerne filme.

 

Ema Kugler je vse svoje filme posnela z digitalno kamero. Slovenski izraz za film smo povzeli iz načina snemanja na filmski trak (film - flymen - kožica, prevleka na traku). Zato je bilo v devetdesetih letih, ko je Ema Kugler začela snemati z digitalno kamero, težko posvojiti misel, da Ema Kugler snema filme. Večina je mislila, da so njeni izdelki video umetnost, predvsem zato, ker je izolirana digitalna slika večini predstavljala video art. Danes pa že vsi snemajo in montirajo svoje filme s pomočjo digitalne tehnologije, kot jih Ema Kugler, pa to še ne pomeni, da snemajo video umetnost. Naj takoj na začetku komentarja naštejem filmske naslove njenega opusa: Hidra, Obiskovalec, Tajga, Postaja 25, Menhir, Homo erectus, Le Grand Macabre, Za konec Časa, Odmevi časa, Človek s senco.

 

Posnela je deset filmov, od tega pet celovečernih. Film je zagotovo najzahtevnejša umetniška zvrst, ki je popolnoma odvisna od kapitalskih investicij. Ema Kugler jih je vedno reševala s fanatičnim izumljanjem in prehajanjem njene objektnosti iz filma v film.

 

 

Osemdeseta

 

Sredi osemdesetih let je Ljubljano trgalo po šivih od umetniške produktivnosti, kakor tudi želje celotne skupnosti po svobodi. Po njenem danes že mitskem, intuitivnem udaru v podhodu na Vrtači se je odločila za radikalen preobrat v svojem življenju. Malo pred tem je diplomirala na Ekonomski fakulteti in se zaposlila kot ekonomistka na Radiu Študent. Svet Radia Študent pa je bil in še vedno je eden najizvirnejših svetov Evrope, če ne širše. Zato ni nenavadno, da je ekonomistka, ki je živela v avtonomni coni, doživela napad najvišje magnitude. Po streli visoke napetosti je šla naravnost k direktorju radia in dala odpoved. V naslednjem hipu je postala performerka!

 

 

Devetdeseta in njeno prehajanje

 

Po tistem, ko je že vzpostavila zakonitosti svoje performativne umetnosti, se ji je zelo hitro pojavila potreba po arhiviranju. Ravno ta potreba jo je usmerila v snemanje filmov. Motivi in vsebine performansov so postali nosilci notranjih tokov njenih filmov. Postali so popolnoma avtentičen izraz, ki je prešel preko glav vseh politikov in njihovih asistentov. Tako je po spletu slučajev začela snemati svoji prvi digitalni film. Ema Kugler je tako postala konstruktorica večine segmentov, ki sestavljajo film. Z demokratizacijo digitalne snemalne tehnike se je povečala njihova dostopnost mimo nacionalnih TV mastodontov. Na tem mestu je nastopila Ema Kugler s svojim talentom. Filme je začela obravnavati kot celostne umetnine!

 

 

Desetletje nič enaindvajsetega stoletja

 

Filmi Eme Kugler operirajo z naracijo, sicer abstraktno, a še vedno s protagonistično-antagonistično pripovednostjo. Digitalno povezujejo asociativne slike v posebne vrste atmosferičnost. Vsak njen kader v gledalcu sproža trajanje, motivi pa se ji vrtinčijo v atmosferičnih gmotah. V nas naseljujejo presečišča digitalnih konstrukcij in montaž. Sergej Mihailovič Eisenstein, ki ga Ema Kugler globoko spoštuje, pravi v svoji gledališki teoriji o mizansceni, da vedno potekata dva vzporedna procesa: črta razvoja, ki se manifestira v prostoru, in ukrivljena linija, ki zastopa čas. Šele ko se ti dve črti spojita, dobimo odrsko govorico. Podobno vidimo pri Emi Kugler. Pri njej potekata dve atmosferični liniji trajanja: prva se odvija v interjerjih, v umetnih ambientih, druga pa v naravnih arheambientih. Ko se ti dve atmosferi spojita, dobimo posebne vrste geometričnost in perspektivičnost, v katero naseljuje svoje protagoniste. Perspektiva in geometrija nas zelo hitro privedeta do impresivnega formalizma. Žal pa ta največkrat ne more komunicirati z večino, temveč le z elitno manjšino. Ravno zato ji je težko shajati z omejenci. Tretjerazrednimi uradniki različnih skladov in ministrstev, izrabljajo ta moment proti eksperimentalni umetnosti. To je tako kot bi ščuvali masovnega človeka proti inštitutom za fiziko in kemijo. Toda Ema se nikoli ne prepušča poenostavitvam. Impresiven je njen odnos do vsega, kar ji nasprotuje. Zna pa biti drzna in hobitsko nesramna.

 

 

 

 

Ne vem, če bi se Ema Kugler strinjala z mojo hipotezo, a menim, da je pomen njenih filmov v radikalnem eksperimentiranju z vizualnim jezikom. Pri tem pa nikoli ne zavrača stoletne zakonitosti filma: od pripovedne napetosti do suspenza. Istočasno pa ruši vse pridobljene filmske konvencije. Njene filme večinsko razumem kot celostne umetnine, ki s pomočjo estezije sprožajo nepričakovane estetke udare. Filmska celostna umetnina je polnoumnost vseh možnih umetniških segmentov istočasno.

 

Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in umetnostjo, ki gre skozi čas. Vzdrži, prestaja, komaj shaja, a presega. Vztrajanje Eme Kugler je glagolnik od "ne odnehati". Predvsem pa ohranja svoja stališča.

 

V finalu komentarja objavljam fiktivni intervju z Emo Kugler:

 

Smrt je tam, kjer ni senc? 

Kako pa ti to veš, da je to res?

 

Dobro, naj ti bo. Smrt je tam, kjer ni muh? 

To pa je najbrž res!

 

(Konec fiktivnega intervjuja.)

 

Oba se strinjava, da je potrebno nasprotovati tako ideologiji kot smrti s čuječo ironijo. Posebna je prisotnost njenih akterjev v atmosferičnih konglomeratih trajanja. Pri njej vse traja zato, da bi se gledalec v dvorani vprašal, kaj mu sploh pomeni čas in trajnje. Umetnica izjavi:

 

Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih. Čas so si izmislili ljudje, da lahko merijo svoje delovanje v življenju, da je mogoča komunikacija med njimi in kar je najmočneje - opominja nas na našo minljivost. Večino življenja živimo v razcepu med preteklostjo, kjer so shranjeni občutki krivde, in prihodnostjo, kjer domujejo pričakovanja, in le redki so trenutki, ko bivamo v sedanjosti. In v tej ozki reži, kar sedanjost je___vsaj za hip uresničujemo svojo svobodo.____

 

V Los Angeles Film Review, reviji filmskih kritikov, je kritičarka zapisala, da je Ema Kugler najbližja Matthewu Barneyu oziroma da je Matthew Barney blizu Emi Kugler. Globoko se strinjam s to tezo. Njen predzadnji film z naslovom Odmevi časa (igrata Nataša Matjašec in Marko Mandić) je bil do današnjega dne na štiridestih festivalih nagrajen z enajstimi nagradami. Pri njej je vse nasprotno od režije smisla. Ema Kugler je človek slučaj. Vsa je izpolnjena s slučaji. Ker pa oba z Emo veva, da vsi vse vedo in nič ne naredijo, sva se že zdavnaj sprijaznila z lastno nemočjo.

 

(Na tem mestu bi pozval kulturnega ministra v imenu umetnosti, ki jo kulturno ministrstvo ravno tako zastopa, da v opuščeni spomeniško zaščiteni hali Železničarskega muzeja zaščiti umetnino Eme Kugler z naslovom Človek s senco kot kulturno dediščino.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.341
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.931
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.233
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.543
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.390
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.906
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 706
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.114
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 920