Razkrivamo

Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja

Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje slavni jezikoslovec Fran Ramovš. Ob 9. uri zjutraj je tedaj 29-letni Ramovš začel s predavanjem o historični gramatiki slovenskega jezika. Bil je eden od prvih 18 profesorjev nove univerze. Ramovš je tako pomembno vplival na razvoj jezikoslovja pri nas, da se danes po njem imenuje spletni jezikovni portal (Fran), ki združuje vrsto slovarjev, slovenističnih jezikovnih virov in portalov. Kaj bi Fran Ramovš danes porekel na vsiljeno razpravo o t.i. spoljenju, tj. raba oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, ni težko predvideti. Popolnoma nič mu ne bi bilo jasno! Polje iracionalnega, v katerega so zakorakali aktivisti in fanatični zagovorniki uporabe obe spolov v jeziku, pri čemer so ponekod (Filozofska fakulteta, denimo) že odločili za obvezno uporabo ženskega, je postalo preveč nerazumljivo in včasih celo absurdno. Toda ker se je razprava prenesla celo na raven Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki je o vprašanju spola pripravila posvet, imamo danes opravka s tendencami, ki niso več na abstraktni akademski ravni. Pobudniki sprememb, ki se sklicujejo na ranljive skupine, namreč jezikovne spremembe uvajajo s sklicevanjem na neresnične trditve, z molkom na postavljena vprašanja in blatenjem kritikov.

03.12.2019 08:30
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   Saška Štumberger   Boris Kern   Branislava Vičar   spoljenje   Univerza v Ljubljani   Filozofska fakulteta   Fran Ramovš

Fotomontaža: portal+

Obsodba Borisa Kerna in Branislave Vičar, da sem transfobna, kaže, da avtorja z jezikoslovnimi argumenti svojih stališč nista mogla potrditi. Tako kot Vojko Gorjanc in Damjan Popič, ki sta me sramotila v tuji strokovni javnosti, sta Kern in Vičarjeva izbrala v znanosti nesprejemljiv način argumentacije, ki temelji na osebni diskreditaciji!

14. novembra 2019 sta Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) ter Filozofska fakulteta v Ljubljani pripravili posvet Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik. Predstavljenih je bilo 18 prispevkov, katerih povzetki so dostopni na spletu (vir), posvet pa je nadaljevanje razpravljanja o jeziku, ki ga je sprožil zdaj že razvpiti sklep Senata Filozofske fakultete o rabi ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Po sprejetju sklepa 25. aprila 2018 je odločitev doživela neverjeten odziv javnosti in na spletni strani Wikiverze pod naslovom Izražanje spolne nebinarnosti je doslej zbranih 95 prispevkov (vir). Leto in pol kasneje je zanimanje javnosti uplahnilo, v medijih pa sem o posvetu zasledila samo prispevek Aleksandra Čobca za oddajo Jezikovni pogovori (vir). Prispevek zajema samo del posveta in se zaključi z Rajkom Muršičem. Tako ne predstavi Borisa Kerna z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Branislave Vičar s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki sta referat Jezikovne prakse med margino in normo izkoristila za to, da sta moje kritično pisanje o sklepu Senata FF na portalu+ (vir) opredelila "kot izraz odkrite transfobije".

 

Referat je predstavil Boris Kern, zato sem pred objavo odziva želela izvedeti, ali je povedano osebno stališče Borisa Kerna ali skupno stališče obeh avtorjev, še vedno pa me zanima tudi, kdo je avtor pravopisnega predloga o podčrtaju v ePravopisu, o čemer sem na portalu+ pisala 26. junija letos (vir).

 

Kolegoma sem 18. novembra 2019 poslala naslednjo e-pošto:

_____________________________

Od: Saška Štumberger <saska.stumberger@guest.arnes.si>
Poslano: ponedeljek, 18. november 2019 09:18:18
Za: Boris Kern; Branislava Vičar; boris.kern@zrc-sazu.si
Zadeva: Odziv na četrtkov prispevek 

 

Dragi Boris, spoštovana gospa Branislava Vičar,

pripravljam odziv na Borisov prispevek. Pri odgovoru želim biti natančna, zato bi prosila za nekaj informacij.

1. Kdo je avtor dela, ki se nanaša name? Ali gre za Borisovo mnenje ali so bila stališča oblikovana skupaj?

2. Kdo je avtor sestavka o podčrtaju v predlogu ePravopisa? Kdo je sestavek pregledal in ga odobril za objavo na Franu?

Pri pripravi odziva bom uporabila posnetek, ker pa je izrečeno manj natančno kot napisano, bi prosila za pisno predlogo povedanega.

Zahvaljujem se vama za odgovor in vaju lepo pozdravljam.

Saška

_______________________

 

Prejela sem odgovor Branislave Vičar, ki pa na vprašanje o avtorstvu stališč o meni ni odgovorila: 

 

2019-11-23 13:26, je Branislava Vičar napisal

Spoštovana kolegica Saška Štumberger,

 

opravičujem se za pozen odgovor, a ves teden sem bila službeno zadržana.

Tema jezika in spola je zame zelo pomembna, zato svojih stališč ne želim podajati/pojasnjevati po e-pošti, sem pa zmeraj pripravljena na dialog v akademski razpravi. Posveta 14. 11. se žal nisem mogla udeležiti, ker je istočasno potekala druga konferenca, kjer sem sodelovala pri organizaciji.

 

Lepo pozdravljam

Branislava Viča

 

Vprašanje sem zato ponovila, odgovora pa do danes, 1. 12. 2019, nisem prejela:

 

Zadeva:

Re: Odziv na četrtkov prispevek

Datum:

2019-11-25 13:17

Od:

Saška Štumberger <saska.stumberger@guest.arnes.si>

Za:

Branislava Vičar <branislava.vicar@um.si>

Kp:

Boris Kern <boris.kern@gmail.com>, boris.kern@zrc-sazu.si

 

Spoštovani,

 

v vprašanjih ne prosim za pojasnjevanje stališč.

Kot sem napisala, pripravljam odgovor na prispevek Borisa Kerna, ki me je na posvetu grobo napadel. V prispevku je uporabljal dvojino, zato sem pred objavo javnega odgovora prosila za informacije o tem, ali gre res za skupna stališča. 

V pričakovanju odgovora, ki mi bo v pomoč pri pripravi javnega odziva, vas lepo pozdravljam.

Saška Štumberger

 

 

***

Bralci prispevkov na portalu+ se bodo spomnili, da to ni moja prva neodgovorjena e-pošta. Ob dnevu žena sem zaman čakala na pojasnilo v zvezi z nagovorom Spoštovana, spoštovani, ki ga je uporabila Andreja Gomboc, predsednica Komisije za enake možnosti na področju znanosti (vir)). Neodgovorjena so ostala tudi vprašanja, postavljena predsednici Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU Heleni Dobrovoljc (vir).

 

Ker mi torej Boris Kern pisne predloge ni poslal, sem odziv pripravila po poslušanju posnetka, ki so mi ga prijazno poslali s Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V članku tako povzemam tisto, kar je povedal Boris Kern, in dodajam svoje odgovore na izrečene obtožbe in trditve.

 

V povzetku (vir) Boris Kern in Branislava Vičar napovedujeta predstavitev nasprotja med strukturalističnim in poststrukturalističnim pojmovanjem spola in jezikovnega sistema ter prispevek uvrščata v kvirovsko jezikoslovje. Prispevek naj bi osvetlil pomen in legitimnost iskanja alternativnih jezikovnih praks za izražanje pluralnosti spolov ter njihovo vlogo pri destabilizaciji hegemonih spolnih diskurzov. 

 

Kot argument za rabo podčrtaja je naveden članek Vojka Gorjanca in Damjana Popiča Challenges of adopting gender–inclusive language in Slovene, ki naj bi z analizami spletnih besedil organizacij Legebitra, TransAkcija, Dih, Škuc, Narobe, Open, Mirovni inštitut, Spol.si, LGBT pravice dokazala konsistentno rabo in zavrgla moj argument o zahtevnosti rabe podčrtaja.

 

Pregled članka na spletu (vir) pokaže, da so v njem navedene tabele besed s podčrtaji in podatki o njihovem številu pojavitev, pri rabi podčrtajev pa je pomembna skladnja, zato tako navajanje izoliranih besed ničesar ne dokazuje ali zavrača. Z jezikoslovnega vidika je namreč pri ocenjevanju možnosti zapisovanja različnih spolnih oblik pomembno ujemanje. O tem sta leta 1997 na 33. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture govorila Marko Stabej in Breda Pogorelec. O neprimernosti podčrtaja zaradi zapletov "pri pisanju in branju takšnih besedil" beremo v intervjuju z Markom Stabejem (vir), Monika Kalin Golob pa opozarja, da smo pri dvojnih oblikah s poševnicami in podčrtaji "lahko le delno dosledni, ker je slovenščina izrazito obrazilen jezik" (vir). 

 

 

Kritika podobe člankov na portalu+

 

V člankih na portalu+ naj bi po mnenju Borisa Kerna in Stanislave Vičar moje nepoznavanje tematike pokazal že izbor fotografij. Conchita Wurst, fotografija katere je bila dodana mojemu prvemu članku o podčrtaju (vir), namreč ni transspolna oseba, kajti gre za lik, ki ga je ustvaril Tom Neuwirth. Boris Kern sicer dopušča možnost, da "ni izbira avtorice prav ta slika, ampak kaže na nerazumevanje in nepoznavanje tematike". Ilustracije k članku o odločitvi Senata Filozofske fakultete o rabi ženskega spola za kateri koli spol (vir). Boris Kern ni želel komentirati, ker se mu je zdelo, da ilustracija tega ni vredna.

 

Kot je pri medijih običajno, fotografije in poudarke izbira urednik, jaz pa sem hvaležna za možnost objave strokovnih stališč v prosto dostopnem spletnem mediju.

 

(Opomba uredništva: drži, vso grafično opremo k citiranim prispevkom Saške Štumberger je izbral urednik.)

 

 

Posmehljivo o mojem strokovnem delu

 

Moja stališča o podčrtaju naj bi ovrgla že Popič in Gorjanc, po katerih je bila navedena tudi trditev o tem, da naj bi jaz podčrtaj iskala v korpusu Gigafida, pri čemer vemo, da je najnovejše gradivo v korpusu Gigafida iz leta 2011, podčrtaji pa so novejša praksa, zato je iskanje v takem korpusu "vsaj zelo nenavadno, da ne rečem – tudi malce zaskrbljujoče"

 

Članek V. Gorjanca in D. Popiča o podčrtaju je v reviji Suvremena lingvistika izšel v angleščini (vir), citirana trditev na strani 341 pa je laž, s katero sta me avtorja diskreditirala v tujini:

 

/…/ there have been attempts of analyzing the underscore and its frequency of use (see Štumberger 2018b) by searching the Slovene reference corpus Gigafida for the use of the underscore, thereby ignoring the fact that this particular corpus only contains texts from 1991 up to 2011.

 

V članku na Slovlitu (vir) namreč ne pišem o iskanju podčrtaja v besedilni zbirki Gigafida, ampak o iskanju možnosti, da bi parom "študentje in študentke", "študenti in študentke" ter "poslanci in poslanke" zaradi bližine sledil glagol v ženski slovnični obliki. To priporočilo je izšlo z naslovom Pomembnost uporabe obojespolskih samostalnikov s podčrtajem ("učiteljice_ji") (vir), pravi pa, da možnost ujemanja glagola z žensko obliko samostalnika dosežemo s sintaktično bližino obeh: "Študentje in študentke so šle … ". V raziskavi sem ugotovila, da gradivo take rabe ne potrjuje, zato se postavlja vprašanje o smiselnosti takega priporočila, ki je ponovljeno tudi v Smernicah za spolno občutljivo rabo jezika iz leta 2018 (vir).

 

 

Tri doktorske laži

 

Da doktorja znanosti ne razumeta razlike med naslovom članka in mojo raziskavo besedilne zbirke Gigafida, je "vsaj zelo nenavadno, da ne rečem – tudi malce zaskrbljujoče"; da se citirana lažna trditev brez preverjanja znajde na znanstvenem posvetu na SAZU, je pa že zelo zaskrbljujoče. Kaže namreč, da B. Vičar in B. Kern nista brala mojih prispevkov, ampak sta se zadovoljila s tem, kar sta o meni prebrala pri drugih.

 

Članek Vojka Gorjanca in Damjana Popiča si zasluži pozornost slovenske javnosti tudi zato, ker v njem najdemo še dve laži. V članku je v podporo sklepu Senata FF navedeno, da je na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani že več kot 15 let običajna praksa ženski slovnični spol (str. 330: this has been the standard practice at the Faculty of Social Work, University of Ljubljana, for over 15 years). To ne drži, kajti v Pravilniku o študiju na programu tretje stopnje (vir) so še 23. marca 2016 uporabljene različne možnosti spoljenja (podčrtaj, poševnica, oblike za ženski in moški spol, generični moški spol), spolno nezaznamovane rabe ženskega slovničnega spola pa v njem ne najdemo. 

 

Tretja laž v podporo novodobnemu spoljenju je, da podčrtaj uporabljajo v Mladini (str. 331: As already pointed out, there have been monographs using the underscore /…/, while it is also used by the (left–leaning) political weekly in Slovenia, Mladina). Pregled številk na spletu tega ne potrjuje (vir). 

 

Pri zgoraj omenjenih avtorjih opazimo medsebojno citiranje, tako da je v angleškem članku citirana tudi Jezikovna svetovalnica, ki kot dokaz razširjene rabe podčrtaja navaja uvodnik časopisa Kralji ulice (vir). V. Gorjanc in D. Popič (tako kot B. Kern in B. Vičar) resničnosti trditve nista preverila, kajti pregled uvodnika Špele Razpotnik v aktualni novembrski številki Kraljev ulice je pokazal, da v uvodniku podčrtajev ni.

 

 

Očitek o tendencioznosti pisanja

 

Boris Kern in Branislava Vičar mislita, da lahko govorimo "tudi o tendencioznosti" mojega pisanja, kar naj bi bilo razvidno iz tega, da naj ne bi želela objektivno prikazati tematike. To se kaže v tem, da ne razložim osnovnih pojmov. To so pojmi transspolnost, nebinarna spolna identiteta in tako naprej. Razlage teh pojmov naj bi bile za splošnega naslovnika ne le dobrodošle, ampak nujne. "Manko teh razlag pa kaže, da intenca ni pojasnjevati tematiko, ampak prikazati enostransko sliko." Nekako "prevladuje tudi to stališče, da se označijo stališča drugih kot ideološka, lastna pa v bistvu kot nevtralna"

 

V svojih prispevkih pišem o jeziku, zato ne razumem, zakaj bi morala razlagati omenjene pojme. Za trditev, da naj bi stališča drugih označevala kot ideološka, ni navedenega nobenega dokaza, zato na ta del ne morem odgovoriti. 

 

 

Očitanje nepoznavanja Jezikovne svetovalnice

 

Boris Kern in Branislava Vičar mi očitata, da ne poznam pomena in vloge Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vloga svetovalnice, kot že samo ime pove, je svetovanje, ne pa predpisovanje norme. Namen je torej reševati konkretne zadrege jezikovnih uporabnikov. Očitki o nepoznavanju pomena in vloge Jezikovne svetovalnice so neutemeljeni, kajti v prispevku na portalu+ (vir) sem napisala, da se na svetovalnico uporabniki obrnejo, ko v jezikovnih priročnikih ne dobijo odgovora, predpisovanja pa nisem omenjala. 

 

Povezavo med Jezikovno svetovalnico in nastajajočim pravopisom, ki predpisuje normo knjižnega jezika, kažejo ista imena sodelujočih pri obeh (npr. Borisa Kerna in Helene Dobrovoljc). Podčrtaj je bil obravnavan v Jezikovni svetovalnici, predlog podčrtaja pa je tudi že v ePravopisu, čeprav je ločilo v rabi organizacij izredno malo časa (na posvetu je Boris Kern povedal, da štiri leta) in čeprav njegova raba nikakor ni splošno razširjena. 

 

Predstavljen je bil moj citat, da sem v odgovoru Jezikovne svetovalnice prepoznala dikcijo Priročnika za medijsko poročanje o transspolnosti (vir) in zato v odgovoru Jezikovne svetovalnice pogrešala navedbo vira. Odgovor Jezikovne svetovalnice je izšel pred izdajo priročnika, zato naj bi bila "taka podtikanja popolnoma neutemeljena"

 

Da ne poznam zaporedja izidov odgovora Jezikovne svetovalnice in Priročnika za medijsko poročanje o transspolnosti, drži, kajti na spletu mesec izida Priročnika ni naveden. Ne vem niti tega, ali je poleg na spletu navedenih pri pripravi odgovora Jezikovne svetovalnice sodeloval še kdo. Moje opažanje temelji na primerjavi besedil, ki ju le s težavo ločim. Naslednja odlomka sta zelo podobna in pri njiju ne vem, ali je avtor jezikoslovec, ki jezik raziskuje, ali aktivist, ki želi jezik spremeniti:

 

Med zapisom s poševnico, oklepaji in podčrtaji je bistvena pomenska razlika: poševnice in oklepaji predvidevajo le dve spolni identiteti (ali moško ali žensko), s podčrtajem pa pisci zajamejo cel spekter različnih spolnih identitet. 

V nasprotju s poševnico (/), ki še vedno predstavlja samo dve možnosti in s tem binarno delitev, podčrtaj povezuje obe normirani slovnični obliki, ju ločuje in hkrati med njima ustvarja prazen prostor /…/.

 

 

Odkrita transfobija (?)

 

Kot "najbolj sporno" je označeno stališče, ko se "obregnem" ob besedno zvezo kateri koli spol (vir):

 

 

 

Prebranemu citatu je sledil zaključek: Kolegica s temi trditvami očitno ne le zavrača legitimnost iskanja alternativnih jezikovnih praks, ampak želi celo negirati obstoj transspolne skupnosti in v tem tudi nebinarnih transspolnih oseb, kar pa je po najinem mnenju nesprejemljivo. To pa lahko razumemo kot izraz odkrite transfobije.

 

Moje besedilo se navezuje na sklep Senata FF, v navedenem delu pa opozarjam na neskladje sklepa s slovenskim pravnim redom in študijskim redom Univerze v Ljubljani, katere članica je Filozofska fakulteta. Ne govorim o jezikovnih praksah niti o transspolni skupnosti ali nebinarnih transspolnih osebah. Na to, da ukrep Filozofske fakultete "referenčno vključuje 'kateri koli spol' (Sklep Senata FF, n. d.), torej tudi tiste, ki jih slovenski pravni red ne identificira", je sicer opozorila tudi Renata Šribar (vir).

 

Obsodba Borisa Kerna in Branislave Vičar, da sem zaradi navajanja smernic za zakonodajo, študijskega reda in publikacije Pravno priznanje spola v Slovenije odkrito transfobna, kaže, da avtorja z jezikoslovnimi argumenti svojih stališč nista mogla potrditi. Tako kot Vojko Gorjanc in Damjan Popič, ki sta me z lažno navedbo sramotila v tuji strokovni javnosti, sta izbrala v znanosti nesprejemljiv način argumentacije, ki temelji na osebni diskreditaciji.    

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. 

Uvodno besedilo in naslov prispevka je izbralo uredništvo portala+.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
0
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
14
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.497
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.699
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.649
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.819
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.505
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.827
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.121
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 904
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.599
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.382