Razkrivamo

Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja

Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje slavni jezikoslovec Fran Ramovš. Ob 9. uri zjutraj je tedaj 29-letni Ramovš začel s predavanjem o historični gramatiki slovenskega jezika. Bil je eden od prvih 18 profesorjev nove univerze. Ramovš je tako pomembno vplival na razvoj jezikoslovja pri nas, da se danes po njem imenuje spletni jezikovni portal (Fran), ki združuje vrsto slovarjev, slovenističnih jezikovnih virov in portalov. Kaj bi Fran Ramovš danes porekel na vsiljeno razpravo o t.i. spoljenju, tj. raba oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, ni težko predvideti. Popolnoma nič mu ne bi bilo jasno! Polje iracionalnega, v katerega so zakorakali aktivisti in fanatični zagovorniki uporabe obe spolov v jeziku, pri čemer so ponekod (Filozofska fakulteta, denimo) že odločili za obvezno uporabo ženskega, je postalo preveč nerazumljivo in včasih celo absurdno. Toda ker se je razprava prenesla celo na raven Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki je o vprašanju spola pripravila posvet, imamo danes opravka s tendencami, ki niso več na abstraktni akademski ravni. Pobudniki sprememb, ki se sklicujejo na ranljive skupine, namreč jezikovne spremembe uvajajo s sklicevanjem na neresnične trditve, z molkom na postavljena vprašanja in blatenjem kritikov.

03.12.2019 08:30
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   Saška Štumberger   Boris Kern   Branislava Vičar   spoljenje   Univerza v Ljubljani   Filozofska fakulteta   Fran Ramovš

Fotomontaža: portal+

Obsodba Borisa Kerna in Branislave Vičar, da sem transfobna, kaže, da avtorja z jezikoslovnimi argumenti svojih stališč nista mogla potrditi. Tako kot Vojko Gorjanc in Damjan Popič, ki sta me sramotila v tuji strokovni javnosti, sta Kern in Vičarjeva izbrala v znanosti nesprejemljiv način argumentacije, ki temelji na osebni diskreditaciji!

14. novembra 2019 sta Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) ter Filozofska fakulteta v Ljubljani pripravili posvet Spol in spoštovanje: strategije kultiviranja razlik. Predstavljenih je bilo 18 prispevkov, katerih povzetki so dostopni na spletu (vir), posvet pa je nadaljevanje razpravljanja o jeziku, ki ga je sprožil zdaj že razvpiti sklep Senata Filozofske fakultete o rabi ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Po sprejetju sklepa 25. aprila 2018 je odločitev doživela neverjeten odziv javnosti in na spletni strani Wikiverze pod naslovom Izražanje spolne nebinarnosti je doslej zbranih 95 prispevkov (vir). Leto in pol kasneje je zanimanje javnosti uplahnilo, v medijih pa sem o posvetu zasledila samo prispevek Aleksandra Čobca za oddajo Jezikovni pogovori (vir). Prispevek zajema samo del posveta in se zaključi z Rajkom Muršičem. Tako ne predstavi Borisa Kerna z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Branislave Vičar s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki sta referat Jezikovne prakse med margino in normo izkoristila za to, da sta moje kritično pisanje o sklepu Senata FF na portalu+ (vir) opredelila "kot izraz odkrite transfobije".

 

Referat je predstavil Boris Kern, zato sem pred objavo odziva želela izvedeti, ali je povedano osebno stališče Borisa Kerna ali skupno stališče obeh avtorjev, še vedno pa me zanima tudi, kdo je avtor pravopisnega predloga o podčrtaju v ePravopisu, o čemer sem na portalu+ pisala 26. junija letos (vir).

 

Kolegoma sem 18. novembra 2019 poslala naslednjo e-pošto:

_____________________________

Od: Saška Štumberger <saska.stumberger@guest.arnes.si>
Poslano: ponedeljek, 18. november 2019 09:18:18
Za: Boris Kern; Branislava Vičar; boris.kern@zrc-sazu.si
Zadeva: Odziv na četrtkov prispevek 

 

Dragi Boris, spoštovana gospa Branislava Vičar,

pripravljam odziv na Borisov prispevek. Pri odgovoru želim biti natančna, zato bi prosila za nekaj informacij.

1. Kdo je avtor dela, ki se nanaša name? Ali gre za Borisovo mnenje ali so bila stališča oblikovana skupaj?

2. Kdo je avtor sestavka o podčrtaju v predlogu ePravopisa? Kdo je sestavek pregledal in ga odobril za objavo na Franu?

Pri pripravi odziva bom uporabila posnetek, ker pa je izrečeno manj natančno kot napisano, bi prosila za pisno predlogo povedanega.

Zahvaljujem se vama za odgovor in vaju lepo pozdravljam.

Saška

_______________________

 

Prejela sem odgovor Branislave Vičar, ki pa na vprašanje o avtorstvu stališč o meni ni odgovorila: 

 

2019-11-23 13:26, je Branislava Vičar napisal

Spoštovana kolegica Saška Štumberger,

 

opravičujem se za pozen odgovor, a ves teden sem bila službeno zadržana.

Tema jezika in spola je zame zelo pomembna, zato svojih stališč ne želim podajati/pojasnjevati po e-pošti, sem pa zmeraj pripravljena na dialog v akademski razpravi. Posveta 14. 11. se žal nisem mogla udeležiti, ker je istočasno potekala druga konferenca, kjer sem sodelovala pri organizaciji.

 

Lepo pozdravljam

Branislava Viča

 

Vprašanje sem zato ponovila, odgovora pa do danes, 1. 12. 2019, nisem prejela:

 

Zadeva:

Re: Odziv na četrtkov prispevek

Datum:

2019-11-25 13:17

Od:

Saška Štumberger <saska.stumberger@guest.arnes.si>

Za:

Branislava Vičar <branislava.vicar@um.si>

Kp:

Boris Kern <boris.kern@gmail.com>, boris.kern@zrc-sazu.si

 

Spoštovani,

 

v vprašanjih ne prosim za pojasnjevanje stališč.

Kot sem napisala, pripravljam odgovor na prispevek Borisa Kerna, ki me je na posvetu grobo napadel. V prispevku je uporabljal dvojino, zato sem pred objavo javnega odgovora prosila za informacije o tem, ali gre res za skupna stališča. 

V pričakovanju odgovora, ki mi bo v pomoč pri pripravi javnega odziva, vas lepo pozdravljam.

Saška Štumberger

 

 

***

Bralci prispevkov na portalu+ se bodo spomnili, da to ni moja prva neodgovorjena e-pošta. Ob dnevu žena sem zaman čakala na pojasnilo v zvezi z nagovorom Spoštovana, spoštovani, ki ga je uporabila Andreja Gomboc, predsednica Komisije za enake možnosti na področju znanosti (vir)). Neodgovorjena so ostala tudi vprašanja, postavljena predsednici Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU Heleni Dobrovoljc (vir).

 

Ker mi torej Boris Kern pisne predloge ni poslal, sem odziv pripravila po poslušanju posnetka, ki so mi ga prijazno poslali s Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V članku tako povzemam tisto, kar je povedal Boris Kern, in dodajam svoje odgovore na izrečene obtožbe in trditve.

 

V povzetku (vir) Boris Kern in Branislava Vičar napovedujeta predstavitev nasprotja med strukturalističnim in poststrukturalističnim pojmovanjem spola in jezikovnega sistema ter prispevek uvrščata v kvirovsko jezikoslovje. Prispevek naj bi osvetlil pomen in legitimnost iskanja alternativnih jezikovnih praks za izražanje pluralnosti spolov ter njihovo vlogo pri destabilizaciji hegemonih spolnih diskurzov. 

 

Kot argument za rabo podčrtaja je naveden članek Vojka Gorjanca in Damjana Popiča Challenges of adopting gender–inclusive language in Slovene, ki naj bi z analizami spletnih besedil organizacij Legebitra, TransAkcija, Dih, Škuc, Narobe, Open, Mirovni inštitut, Spol.si, LGBT pravice dokazala konsistentno rabo in zavrgla moj argument o zahtevnosti rabe podčrtaja.

 

Pregled članka na spletu (vir) pokaže, da so v njem navedene tabele besed s podčrtaji in podatki o njihovem številu pojavitev, pri rabi podčrtajev pa je pomembna skladnja, zato tako navajanje izoliranih besed ničesar ne dokazuje ali zavrača. Z jezikoslovnega vidika je namreč pri ocenjevanju možnosti zapisovanja različnih spolnih oblik pomembno ujemanje. O tem sta leta 1997 na 33. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture govorila Marko Stabej in Breda Pogorelec. O neprimernosti podčrtaja zaradi zapletov "pri pisanju in branju takšnih besedil" beremo v intervjuju z Markom Stabejem (vir), Monika Kalin Golob pa opozarja, da smo pri dvojnih oblikah s poševnicami in podčrtaji "lahko le delno dosledni, ker je slovenščina izrazito obrazilen jezik" (vir). 

 

 

Kritika podobe člankov na portalu+

 

V člankih na portalu+ naj bi po mnenju Borisa Kerna in Stanislave Vičar moje nepoznavanje tematike pokazal že izbor fotografij. Conchita Wurst, fotografija katere je bila dodana mojemu prvemu članku o podčrtaju (vir), namreč ni transspolna oseba, kajti gre za lik, ki ga je ustvaril Tom Neuwirth. Boris Kern sicer dopušča možnost, da "ni izbira avtorice prav ta slika, ampak kaže na nerazumevanje in nepoznavanje tematike". Ilustracije k članku o odločitvi Senata Filozofske fakultete o rabi ženskega spola za kateri koli spol (vir). Boris Kern ni želel komentirati, ker se mu je zdelo, da ilustracija tega ni vredna.

 

Kot je pri medijih običajno, fotografije in poudarke izbira urednik, jaz pa sem hvaležna za možnost objave strokovnih stališč v prosto dostopnem spletnem mediju.

 

(Opomba uredništva: drži, vso grafično opremo k citiranim prispevkom Saške Štumberger je izbral urednik.)

 

 

Posmehljivo o mojem strokovnem delu

 

Moja stališča o podčrtaju naj bi ovrgla že Popič in Gorjanc, po katerih je bila navedena tudi trditev o tem, da naj bi jaz podčrtaj iskala v korpusu Gigafida, pri čemer vemo, da je najnovejše gradivo v korpusu Gigafida iz leta 2011, podčrtaji pa so novejša praksa, zato je iskanje v takem korpusu "vsaj zelo nenavadno, da ne rečem – tudi malce zaskrbljujoče"

 

Članek V. Gorjanca in D. Popiča o podčrtaju je v reviji Suvremena lingvistika izšel v angleščini (vir), citirana trditev na strani 341 pa je laž, s katero sta me avtorja diskreditirala v tujini:

 

/…/ there have been attempts of analyzing the underscore and its frequency of use (see Štumberger 2018b) by searching the Slovene reference corpus Gigafida for the use of the underscore, thereby ignoring the fact that this particular corpus only contains texts from 1991 up to 2011.

 

V članku na Slovlitu (vir) namreč ne pišem o iskanju podčrtaja v besedilni zbirki Gigafida, ampak o iskanju možnosti, da bi parom "študentje in študentke", "študenti in študentke" ter "poslanci in poslanke" zaradi bližine sledil glagol v ženski slovnični obliki. To priporočilo je izšlo z naslovom Pomembnost uporabe obojespolskih samostalnikov s podčrtajem ("učiteljice_ji") (vir), pravi pa, da možnost ujemanja glagola z žensko obliko samostalnika dosežemo s sintaktično bližino obeh: "Študentje in študentke so šle … ". V raziskavi sem ugotovila, da gradivo take rabe ne potrjuje, zato se postavlja vprašanje o smiselnosti takega priporočila, ki je ponovljeno tudi v Smernicah za spolno občutljivo rabo jezika iz leta 2018 (vir).

 

 

Tri doktorske laži

 

Da doktorja znanosti ne razumeta razlike med naslovom članka in mojo raziskavo besedilne zbirke Gigafida, je "vsaj zelo nenavadno, da ne rečem – tudi malce zaskrbljujoče"; da se citirana lažna trditev brez preverjanja znajde na znanstvenem posvetu na SAZU, je pa že zelo zaskrbljujoče. Kaže namreč, da B. Vičar in B. Kern nista brala mojih prispevkov, ampak sta se zadovoljila s tem, kar sta o meni prebrala pri drugih.

 

Članek Vojka Gorjanca in Damjana Popiča si zasluži pozornost slovenske javnosti tudi zato, ker v njem najdemo še dve laži. V članku je v podporo sklepu Senata FF navedeno, da je na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani že več kot 15 let običajna praksa ženski slovnični spol (str. 330: this has been the standard practice at the Faculty of Social Work, University of Ljubljana, for over 15 years). To ne drži, kajti v Pravilniku o študiju na programu tretje stopnje (vir) so še 23. marca 2016 uporabljene različne možnosti spoljenja (podčrtaj, poševnica, oblike za ženski in moški spol, generični moški spol), spolno nezaznamovane rabe ženskega slovničnega spola pa v njem ne najdemo. 

 

Tretja laž v podporo novodobnemu spoljenju je, da podčrtaj uporabljajo v Mladini (str. 331: As already pointed out, there have been monographs using the underscore /…/, while it is also used by the (left–leaning) political weekly in Slovenia, Mladina). Pregled številk na spletu tega ne potrjuje (vir). 

 

Pri zgoraj omenjenih avtorjih opazimo medsebojno citiranje, tako da je v angleškem članku citirana tudi Jezikovna svetovalnica, ki kot dokaz razširjene rabe podčrtaja navaja uvodnik časopisa Kralji ulice (vir). V. Gorjanc in D. Popič (tako kot B. Kern in B. Vičar) resničnosti trditve nista preverila, kajti pregled uvodnika Špele Razpotnik v aktualni novembrski številki Kraljev ulice je pokazal, da v uvodniku podčrtajev ni.

 

 

Očitek o tendencioznosti pisanja

 

Boris Kern in Branislava Vičar mislita, da lahko govorimo "tudi o tendencioznosti" mojega pisanja, kar naj bi bilo razvidno iz tega, da naj ne bi želela objektivno prikazati tematike. To se kaže v tem, da ne razložim osnovnih pojmov. To so pojmi transspolnost, nebinarna spolna identiteta in tako naprej. Razlage teh pojmov naj bi bile za splošnega naslovnika ne le dobrodošle, ampak nujne. "Manko teh razlag pa kaže, da intenca ni pojasnjevati tematiko, ampak prikazati enostransko sliko." Nekako "prevladuje tudi to stališče, da se označijo stališča drugih kot ideološka, lastna pa v bistvu kot nevtralna"

 

V svojih prispevkih pišem o jeziku, zato ne razumem, zakaj bi morala razlagati omenjene pojme. Za trditev, da naj bi stališča drugih označevala kot ideološka, ni navedenega nobenega dokaza, zato na ta del ne morem odgovoriti. 

 

 

Očitanje nepoznavanja Jezikovne svetovalnice

 

Boris Kern in Branislava Vičar mi očitata, da ne poznam pomena in vloge Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vloga svetovalnice, kot že samo ime pove, je svetovanje, ne pa predpisovanje norme. Namen je torej reševati konkretne zadrege jezikovnih uporabnikov. Očitki o nepoznavanju pomena in vloge Jezikovne svetovalnice so neutemeljeni, kajti v prispevku na portalu+ (vir) sem napisala, da se na svetovalnico uporabniki obrnejo, ko v jezikovnih priročnikih ne dobijo odgovora, predpisovanja pa nisem omenjala. 

 

Povezavo med Jezikovno svetovalnico in nastajajočim pravopisom, ki predpisuje normo knjižnega jezika, kažejo ista imena sodelujočih pri obeh (npr. Borisa Kerna in Helene Dobrovoljc). Podčrtaj je bil obravnavan v Jezikovni svetovalnici, predlog podčrtaja pa je tudi že v ePravopisu, čeprav je ločilo v rabi organizacij izredno malo časa (na posvetu je Boris Kern povedal, da štiri leta) in čeprav njegova raba nikakor ni splošno razširjena. 

 

Predstavljen je bil moj citat, da sem v odgovoru Jezikovne svetovalnice prepoznala dikcijo Priročnika za medijsko poročanje o transspolnosti (vir) in zato v odgovoru Jezikovne svetovalnice pogrešala navedbo vira. Odgovor Jezikovne svetovalnice je izšel pred izdajo priročnika, zato naj bi bila "taka podtikanja popolnoma neutemeljena"

 

Da ne poznam zaporedja izidov odgovora Jezikovne svetovalnice in Priročnika za medijsko poročanje o transspolnosti, drži, kajti na spletu mesec izida Priročnika ni naveden. Ne vem niti tega, ali je poleg na spletu navedenih pri pripravi odgovora Jezikovne svetovalnice sodeloval še kdo. Moje opažanje temelji na primerjavi besedil, ki ju le s težavo ločim. Naslednja odlomka sta zelo podobna in pri njiju ne vem, ali je avtor jezikoslovec, ki jezik raziskuje, ali aktivist, ki želi jezik spremeniti:

 

Med zapisom s poševnico, oklepaji in podčrtaji je bistvena pomenska razlika: poševnice in oklepaji predvidevajo le dve spolni identiteti (ali moško ali žensko), s podčrtajem pa pisci zajamejo cel spekter različnih spolnih identitet. 

V nasprotju s poševnico (/), ki še vedno predstavlja samo dve možnosti in s tem binarno delitev, podčrtaj povezuje obe normirani slovnični obliki, ju ločuje in hkrati med njima ustvarja prazen prostor /…/.

 

 

Odkrita transfobija (?)

 

Kot "najbolj sporno" je označeno stališče, ko se "obregnem" ob besedno zvezo kateri koli spol (vir):

 

 

 

Prebranemu citatu je sledil zaključek: Kolegica s temi trditvami očitno ne le zavrača legitimnost iskanja alternativnih jezikovnih praks, ampak želi celo negirati obstoj transspolne skupnosti in v tem tudi nebinarnih transspolnih oseb, kar pa je po najinem mnenju nesprejemljivo. To pa lahko razumemo kot izraz odkrite transfobije.

 

Moje besedilo se navezuje na sklep Senata FF, v navedenem delu pa opozarjam na neskladje sklepa s slovenskim pravnim redom in študijskim redom Univerze v Ljubljani, katere članica je Filozofska fakulteta. Ne govorim o jezikovnih praksah niti o transspolni skupnosti ali nebinarnih transspolnih osebah. Na to, da ukrep Filozofske fakultete "referenčno vključuje 'kateri koli spol' (Sklep Senata FF, n. d.), torej tudi tiste, ki jih slovenski pravni red ne identificira", je sicer opozorila tudi Renata Šribar (vir).

 

Obsodba Borisa Kerna in Branislave Vičar, da sem zaradi navajanja smernic za zakonodajo, študijskega reda in publikacije Pravno priznanje spola v Slovenije odkrito transfobna, kaže, da avtorja z jezikoslovnimi argumenti svojih stališč nista mogla potrditi. Tako kot Vojko Gorjanc in Damjan Popič, ki sta me z lažno navedbo sramotila v tuji strokovni javnosti, sta izbrala v znanosti nesprejemljiv način argumentacije, ki temelji na osebni diskreditaciji.    

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. 

Uvodno besedilo in naslov prispevka je izbralo uredništvo portala+.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.619
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.313
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.913
04/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.723
05/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.877
06/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.558
07/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.610
08/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.133
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.319
10/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.700