V velikih polemikah, ki zadnja desetletja spremljajo nasilna oziroma teroristična dejanja islamskih skrajnežev ali džihadistov (Alahovih vojščakov) so tudi pogosti očitki, da tudi sam Koran in drugi sveti spisi z nekaterimi svojimi določbami spodbujajo nasilje. Zato bomo v nadaljevanju prikazali nekaj odlomkov, ki te očitke opravičujejo. Dr. Drago K. Ocvirk, religiolog in publicist, je pri predstavitvi knjige ameriškega pisatelja pakistanskega rodu Nabeela Qureshija Razumeti islam in džihad med drugim opozoril na naslednje sporne odlomke Korana, ki jim lahko pripisujemo spodbujanje nasilja:

"O, vi, ki verujete, zakaj se tako težko odtrgate od tal, ko vam je rečeno. Pojdite v boj na Alahovi poti … "

(Stihi 9,38-39)

"Pojdite naprej v boj, če ste slabo ali težko opremljeni, in borite se s svojim imetjem in življenjem na Alahovi poti …"

(Stih 9,41)

"Allah je od vernikov odkupil njihove duše in imetje v zameno za raj. Oni se borijo na Alahovi poti, ubijajo in so sami ubiti … "

(Stih 9,111)

Ob takih spodbudah, pravi Ocvirk, ni presenetljivo, da so prvi muslimanski bojevniki govorili, da si bolj želijo smrti kakor pa njihovi sovražniki življenja. Navedena deveta sura (9,41) je muslimane poganjala v vojskovanje brez jasnega izida in podžigala željo, da se bojujejo do smrti. V takšnem stanju duha so muslimani v nekaj stoletjih po Mohamedovi smrti osvojili tretjino tedaj znanega sveta: Bližnji vzhod, dele Srednje Azije, Sredozemlje, južno Evropo, predele Afrike idr.

Smrt vsem nevernikom?

Ocvirk navaja tudi mnenje pisatelja Salmana Qureshija, da islam kot religija spodbuja nasilje, tudi s konkretnimi navedbami v hadisih, to je zbirki spisov, ki so posvečeni Mohamedovemu učenju o džihadu. V enem od njih naj bi Mohamed dejal (Sahih al-Bukhari, 1.2.25): "Ukazano mi je bilo, naj se vojskujem proti ljudem, dokler ne bodo pričevali, da ni nihče upravičen do čaščenja razen Allaha ..." Ali pa (Sahim Muslim, 1767a): "Z Arabskega polotoka bom izgnal vse jude in kristjane in nihče razen muslimanov ne bo ostal …"

Tudi italijanska novinarka in pisateljica Oriana Fallaci opozarja v svoji knjigi Moč razuma na nekatere zelo sporne odlomke v Koranu kot npr.:

"Ne bodite slabotni do sovražnikov. Ne vabite jih k miru. Posebno takrat, ko ste močnejši. Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"

In: "Povračilo tistim, ki kvarijo zemljo in nasprotujejo Alahu in njegovemu preroku, bo, da bodo pobiti ali križani ali jim bodo porezali roke in noge, skratka, v sramotenju bodo pregnani s tega sveta."

Ob navedenih odlomkih iz Korana in drugih svetih spisov je težko ugovarjati očitkom, da je nasilje sestavni del samih svetih knjig muslimanov. Uroš Palhartinger pa je na spletu citiral (osebni arhiv, elektronska pošta z dne 9, 11. 2015):

"Po Koranu se svet deli na Svet islama (Dar ul-Islam) in Svet vojne (Dar al-Harb). Svet Islama je tam, kjer je kadarkoli v zgodovini bilo vzpostavljeno šeriatsko pravo. Muslimani morajo Svet Islama braniti ali pa ga ponovno osvojiti, hkrati pa osvajati nova ozemlja, vse dokler ne zavladajo nad celotnim planetom ..."

Nasilje nad ženskami 

Velike polemike zbujajo tudi določbe v Koranu, ki urejajo položaj ženske v družbi. Oriana Fallaci je npr. v svoji že navedeni knjigi z vso ostrino opozorila, da "po prerokovem mnenju ni mogoče, da bi se ženska ne strinjala, če jo sorodniki prodajo ženinu. Mož ima tudi pravico, da jo kadarkoli odslovi ... Islamsko izročilo, ki pomeni popolno podrejenost ženske, je torej pravo suženjstvo, saj jo mož lahko tudi tepe, biča, mlati s palico".

Žena ne sme odhajati iz hiše, če mož tega noče. Ne sme sprejemati obiskov sorodnikov in prijateljev, če mož tako odloči. Tudi Sabatina James, Avstrijka palestinskega rodu, spreobrnjenka iz islama v krščanstvo, zaradi česar je njena družina izrekla nad njo fatvo, to je obsodbo na smrt, in je zaradi tega v obdobju 1990-2005 dolgo časa živela pod varstvom avstrijske policije, je v svoji knjigi Obsodba brez zločina pokazala s prstom na sporen odlomek v Koranu (Sura al Nisa 4,34), ki govori, "da je moški nad žensko, ker ga je Alah ustvaril močnejšega, in jo vzdržuje. Če sumiš, da ti je žena nezvesta, ali če ti ugovarja, jo najprej posvari, nato jo loči od svoje postelje, na koncu pa pretepi".

Da gornje navedbe niso pretirane, nam je pokazala tudi dokumentarna oddaja na Televiziji Slovenija o položaju muslimanske ženske na Danskem v začetku januarja 2018. Bilo je grozljivo poslušati, kaj so imami govorili nesrečni ženski (Fatimi), ko jih je spraševala za nasvet, kaj naj naredi v položaju, ko ne zmore več imeti spolnih odnosov z nasilnim možem. Podrejati se in pika! Ni drugega izhoda, ker jo lahko sicer zadene še kaj hujšega. Pravi suženjski odnos brez trohice človeškega dostojanstva. Tako namreč veleva šeriatsko pravo. In to se danes dogaja tudi že v srcu Evrope.

Publicistka Suzi Pertot je takole slikovito in žalostno  opisala (Novi glas, 20. 8. 2018) svoje videnje muslimanske žene: "Te, z rutami, številnimi bluzami in dolgimi hlačami pod ohlapnimi oblekami z dolgimi rokavi potiskajo po ulici svoje vozičke, medtem ko se jih gruča otrok drži za krilo. A nič ne kaže, da bi bile vesele poletja in otroškega vrišča. Sklonjene pod težo zimskih oblek nemo razmišljajo o neizživetih sanjah. Sploh imam občutek, da v njihovih rejenih, počasnih, zibajočih se in utrujenih telesih ni nobenega veselja in nobene energije več. Še manj, kot bi ženske ne imele pravice do sanj, načrtov in življenjskega veselja."