Komentar

Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji

Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje vplivajo precej bolj, kot si morda mislite, je malokatera tako kontroverzna kot bitcoin in z njim povezano veriženje blokov (angl. blockchain). Na obletnico napada na Nicehash bi rad delil z vami nekaj svojega znanja in prepričanj v zvezi s kripto valutami.

05.12.2019 19:00
Piše: Marko Gašparič
Ključne besede:   kripto valute   bitcoin   Nicehash   banke   denar   Severna Koreja   Kitajska   FURS

Fotomontaža: portal+

S tehnologijo veriženja blokov se je računalništvo zoperstavilo politiki in bančnemu sektorju. Obračun bo krvav. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da nadzor nad tiskanjem denarja vzamemo iz rok držav.

Na današnji dan pred dvema letoma se je namesto Miklavža pri Nicehash d.o.o. ustavil Dedek Mraz. Prišel je iz severa, tako kot se spodobi. Iz Severne Koreje, če smo čisto natančni (vir). Odnesel je dobrih 4700 bitcoinov lačnim otrokom na drugi strani sveta. Vrednost ukradenih kovancev je bila skoraj dvakrat večja od vsebine oropanega SKB trezorja v Ljubljani, kar je bil do takrat - vsaj po mojem vedenju - največji rop v zgodovini Slovenije. Morda je ostalo tudi kaj za Kima. Če ne za kakšnega mercedeza pa vsaj za bencin.

 

Glede na to, da je kibernetsko vojskovanje v današnjem svetu že vsaj enakovredno kinetičnemu, bi lahko na ta dogodek gledali tudi kot na napad Severne Koreje na Slovenijo. Nekaj podobnega, kot če bi hrvaška vojska streljala čez mejo in zadela kakšno banko, recimo. Tako kot depoziti v bankah niso last banke, tudi ukradeni bitcoini niso bili od podjetja Nicehash, ampak od njihovih strank. Nicehash jih je le hranil, zdaj pa jih že dve leti vrača na račun (veliko) manjšega dobička.

 

Kripto valute na splošno - še posebej pa bitcoin, ki je najstarejša kripto valuta in nekakšen zlati standard na tem področju - so odlično sredstvo za obvoz embarga. Verjetno je tudi zato naš Dedek Mraz en mesec kasneje obiskal še japonsko borzo Coincheck, ter odnesel več kot pol milijarde (!) dolarjev v obliki nem kripto kovancev (vir). Ironija usode je, da sem v tistem obdobju sodeloval z Nicehashom, kjer je bila ena od mojih nalog tudi sledenje ukradenim kovancem, da se ne bi slučajno v večjih količinah oprali na naši platformi. Takrat sem opazil, da je šel na Coincheck večji znesek kovancev iz denarnic pod nadzorom korejskih napadalcev. O tem sem zaposlene na Coincheck borzi tudi obvestil in pozval k sodelovanju. Žal niso bili odzivni.

 

 

***

 

Bitcoin je tako kot večina kripto valut psevdo-anonimen. Vse transakcije so zaščitene s kriptografijo in javno objavljene v verigi blokov, ki je decentralizirana. Z drugimi besedami, dokler nimamo kvantnih računalnikov ali ni odkrita napaka v matematičnem algoritmu, ki ga valuta uporablja, so transakcije nespremenljive. Prav tako so dokončne, kar pomeni, da v kolikor lastnik (ukradenih) kovancev ne izda svojega ključa, teh kovancev ni mogoče prenesti kamorkoli drugam, saj niti reverz ne obstaja. Vsebine verige blokov (beri: zgodovine transakcij opravljenih z izbrano kripto valuto) ni mogoče prikriti, dokler je omrežje dovolj decentralizirano, saj je dovolj le eno vozlišče, da lahko kdorkoli dostopa do celotne zgodovine transakcij. Psevdo-anonimnost je zagotovljena zgolj s tem, da lastništvo bitcoin denarnice ni pogojeno z razkritjem nobenega osebnega podatka. Razkritje lastnika denarnice je kljub vsemu možno doseči z analizo transakcij. Npr., če boste kdaj plačali kavico z bitcoini, potem si bo lahko lastnik lokala ogledal zgodovino vseh preteklih transakcij, kar pri plačilu s kreditno kartico trenutno ni možno. Za razkrivanje lastništva naslovov se že nekaj časa uporablja tudi umetna inteligenca.

 

Kljub prejšnjemu primeru sledenje bitcoin kovancem za navadne občane ni tako zelo enostavno. Ker so zneski na posameznih računih dejansko le vsota vseh prilivov in odlivov, je težko razbrati, koliko kovancev prihaja iz istega vira, če so pretekle transakcije dobro pomešane. Za lažjo predstavo si zamislite trgovko iz Mercatorja, ki z delom svoje plače opravi nakup na Petrolu; če bi sledili verigi transakcij, bi lahko morda že po nekaj korakih ugotovili, da je bila kakšna tisočinka centa iz tega nakupa še pred enim tednom na vašem bančnem računu. Tako kot evri, krožijo tudi bitcoini in ob pravem pristopu se lahko plačila razprši dovolj dobro, da se zakrije nekaj sledi. Je pa res, da takšno pranje denarja ni poceni. Tudi v kripto svetu ne.

 

 

***

 

Seveda obstajajo kripto valute, ki že same po sebi bolje skrbijo za anonimizacijo kot bitcoin. Ena od teh je monero. Vseeno se z nobeno kripto valuto ne moremo niti približati stopnji anonimnosti pri plačevanju z bankovci in kovanci. Posledično bi bila splošna uvedba kripto valut sanjska za vsako diktaturo, ki si lahko privošči obsežne analize transakcij. Tukaj mislim predvsem na Kitajsko, ki bi s tem še "izboljšala" nadzor nad prebivalstvom.

 

Po drugi strani imajo kripto valute nekaj lastnosti, ki jih cenijo predvsem ekonomsko konzervativni Zemljani. V Sloveniji jih je bolj malo, jih je pa zato več v državah s katastrofalno monetarno politiko (Argentina in Venezuela) in v državah, kjer je še živa liberalna misel (ZDA). Bitcoin ima predvidljivo inflacijo, ki je definirana v sami implementaciji omrežja. Za pridobitev novo ustvarjenih bitcoinov je tudi potrebno delo. Trenutno v povprečju vsakih 10 minut nastane 12,5 novih bitcoinov, ki jih dobijo lastniki procesorske moči, ki so hkrati tudi plačniki električne energije za to moč. Od količine procesorske moči je odvisna varnost omrežja. To pomeni, da nihče ne more ustvariti denarja iz zraka. Dolar je imel to lastnost do vietnamske vojne, ko je bil še vezan na zlato, zdaj pa ne poznam več nobene državne valute, ki bi zadostila temu kriteriju. 

 

Ustvarjanje denarja, ki ni vezano na delo, je seveda problematično. Ne glede na to, če je plačilno sredstvo zlato, kavna zrna ali kripto valuta, za pridobitev vsake od teh stvari je potrebno vložiti trud in čas. Centralnim bankam, ki tiskajo dolarje, evre, jene in ostale valute, pa to ni potrebno, saj z enim klikom ustvarijo milijarde. Na ta način seveda ne premagajo zakonov fizike, vendar delno razvrednotijo - lahko bi se reklo ukradejo - konzerviran trud in čas tistih, ki so ga hranili v obliki depozitov. S tem se financira marsikaj, česar ljudje ne bi podprli za ceno višjih davkov.

 

 

***

 

Lepa lastnost kripto valut je tudi enostavna in poceni prenosljivost. Že res, da so stroški transakcij trenutno morda previsoki za plačevanje v trgovini, so pa izjemno nizki za večje zneske, ki se prenašajo globalno. Iz lastnih izkušenj vem, da so lahko stroški tudi manjših nakazil izven SEPA območja, npr. na Hrvaško ali Madžarsko, od 7 pa tudi do 40 evrov. Na popularnih kripto borzah lahko prenašate izjemno visoke zneske za dva, tri evre.

 

Imam prijatelja iz Srbije, ki že nekaj časa živi na Švedskem. Pred časom mi je pripovedoval, da želi prodati stanovanje v Beogradu in uporabiti denar za nakup stanovanja v Göteborgu, vendar tega ne more, ker ne sme nesti čez mejo več kot nekaj tisoč evrov. Tudi bančne transakcije večjih zneskov iz Srbije za navadne državljane menda niso bile dovoljene. V primeru, da bi ga z neprijavljenim zneskom ujeli na meji, pa bi mu ga zasegli v celoti, zato ni želel tvegati. Bitcoin rešuje takšne težave zelo enostavno. Vse, kar potrebujete je, da najdete (vsaj) enega Srba, ki je pripravljen zamenjati kupnino v dinarjih za kripto valuto in enega Šveda, ki bi zamenjal te kripto kovance za krone. Vse ostalo je nekaj klikov.

 

Jasno je, da je računalniška industrija v preteklih letih izzvala kar nekaj drugih panog. Od samovozečih vozil, ki grozijo z izkoreninjenjem najbolj pogostega poklica v ZDA, do 3D tiskanja hiš, ki grozijo z enako usodo najbolj pogostemu poklicu na Kitajskem. Večkrat je tudi izzvala lobije in kdaj tudi zmagala. Samo pomislite na Uber, Airbnb in Netflix, da ne omenjam socialnih omrežij, ki bojda krojijo razplete volitev tudi v najvplivnejših državah na svetu.

 

S tehnologijo veriženja blokov se je računalništvo zoperstavilo politiki in bančnemu sektorju. Obračun bo krvav. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da nadzor nad tiskanjem denarja vzamemo iz rok držav. Sem že slišal, da bi lahko imela takšna stvar na razvoj človeštva podoben vpliv kot jo je imelo obvladovanje ognja. Skratka, potencial bi lahko bil izjemen. Vseeno je prihodnost kripto valut nejasna.

 

Zagotovo ima ta tehnologija velik potencial v državah z vrtoglavo inflacijo in v državah, kjer ljudje ne zaupajo bančnemu sistemu. Te države se nahajajo predvsem v Afriki in Južni Ameriki. Če bi tam uspel preboj in bi se kakšna decentralizirana kripto valuta uveljavila kot splošno plačilno sredstvo, potem bi ta uspeh morda vodil v kakšen nov premik tudi v bolj razvitem svetu. Trenutno so namreč kripto valute zgolj špekulativna naložba, ki ima svoja pravila, tako kot tudi kovine in delnice, npr. Skupna vrednost kripto valut je trenutno okrog 200 milijard dolarjev, kar je približno pet slovenskih bruto družbenih proizvodov. Seveda, to ni malo, vendar se na svetovnem nivoju takšen znesek v dolarjih prelije v nekaj sekundah.

 

Po drugi strani, če bi države začele uvajati svoje centralizirane kripto valute, ki jim bodo omogočale popoln nadzor in še nadaljnje tiskanje denarja po mili volji, bi verjetno sledil najbolj črn scenarij. Brez skrbi, kljub veliki količini medijskih člankov o tem, kako je Slovenija prestolnica kripto sveta, kakšnih premikov v ljubljanski kotlini z okolico ni pričakovati, niti na dolgi rok. Kot prvo, res je nekaj zelo uspešnih kripto podjetij, ki so jih ustvarili Slovenci, vendar skoraj nobeno ni tudi registrirano v Sloveniji. Se pravi, v Sloveniji je razvoj, davki od dobička se plačujejo v Veliki Britaniji, Luksemburgu in Estoniji. To je razumljivo, saj tudi iz lastnih izkušenj vem, da je zakonodaja popolnoma neprimerna, poleg tega niti zakonodajalcem niti Finančni upravi (FURS) ni za zaupati, da ne bo čez eno leto vse drugače. Skratka, če boste kdaj brali kakšno resno poročilo o kripto valutah, boste najbrž zaman iskali Slovenijo.

 

Vseeno lahko zaključim pozitivno. V Sloveniji obstaja en velik vzpodbudni dejavnik: v študentskih domovih je elektrika zastonj! Posledično se s tehnologijo veriženja blokov sreča precej več mladih kot kje drugje. Tako kot velenjski rudarji kopljejo lignit na državne stroške, isto počnejo študenti, samo z bolj dragoceno "rudnino". Morda boste tudi vi imeli kdaj kaj od tega.

 

Marko Gašparič je strokovnjak za razvoj programske opreme.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
500 let Martina Luthra: "Tu stojim in drugače ne morem! Bog mi pomagaj!"
11
15.04.2021 22:26
Šestnajstega aprila 1521 je avguštinski menih Martin Luther pred nemškim cesarjem v Wormsu zagovarjal svoje teze. Na dvor je bil ... Več.
Piše: Janez Gorse
Šteje samo, kakšen človek si
21
14.04.2021 21:08
Ljudje smo raznoliki. Levičarji, desničarji in tisti vmes, pa še vsi tisti na robu. Vendar je nam vsem, ne glede na kopico ... Več.
Piše: Ana Jud
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
43
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
23
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.776
02/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.358
03/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.456
04/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.084
05/
Šteje samo, kakšen človek si
Ana Jud
Ogledov: 971
06/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.664
07/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 841
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 830
09/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.774
10/
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 680