Komentar

Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji

Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje vplivajo precej bolj, kot si morda mislite, je malokatera tako kontroverzna kot bitcoin in z njim povezano veriženje blokov (angl. blockchain). Na obletnico napada na Nicehash bi rad delil z vami nekaj svojega znanja in prepričanj v zvezi s kripto valutami.

05.12.2019 19:00
Piše: Marko Gašparič
Ključne besede:   kripto valute   bitcoin   Nicehash   banke   denar   Severna Koreja   Kitajska   FURS

Fotomontaža: portal+

S tehnologijo veriženja blokov se je računalništvo zoperstavilo politiki in bančnemu sektorju. Obračun bo krvav. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da nadzor nad tiskanjem denarja vzamemo iz rok držav.

Na današnji dan pred dvema letoma se je namesto Miklavža pri Nicehash d.o.o. ustavil Dedek Mraz. Prišel je iz severa, tako kot se spodobi. Iz Severne Koreje, če smo čisto natančni (vir). Odnesel je dobrih 4700 bitcoinov lačnim otrokom na drugi strani sveta. Vrednost ukradenih kovancev je bila skoraj dvakrat večja od vsebine oropanega SKB trezorja v Ljubljani, kar je bil do takrat - vsaj po mojem vedenju - največji rop v zgodovini Slovenije. Morda je ostalo tudi kaj za Kima. Če ne za kakšnega mercedeza pa vsaj za bencin.

 

Glede na to, da je kibernetsko vojskovanje v današnjem svetu že vsaj enakovredno kinetičnemu, bi lahko na ta dogodek gledali tudi kot na napad Severne Koreje na Slovenijo. Nekaj podobnega, kot če bi hrvaška vojska streljala čez mejo in zadela kakšno banko, recimo. Tako kot depoziti v bankah niso last banke, tudi ukradeni bitcoini niso bili od podjetja Nicehash, ampak od njihovih strank. Nicehash jih je le hranil, zdaj pa jih že dve leti vrača na račun (veliko) manjšega dobička.

 

Kripto valute na splošno - še posebej pa bitcoin, ki je najstarejša kripto valuta in nekakšen zlati standard na tem področju - so odlično sredstvo za obvoz embarga. Verjetno je tudi zato naš Dedek Mraz en mesec kasneje obiskal še japonsko borzo Coincheck, ter odnesel več kot pol milijarde (!) dolarjev v obliki nem kripto kovancev (vir). Ironija usode je, da sem v tistem obdobju sodeloval z Nicehashom, kjer je bila ena od mojih nalog tudi sledenje ukradenim kovancem, da se ne bi slučajno v večjih količinah oprali na naši platformi. Takrat sem opazil, da je šel na Coincheck večji znesek kovancev iz denarnic pod nadzorom korejskih napadalcev. O tem sem zaposlene na Coincheck borzi tudi obvestil in pozval k sodelovanju. Žal niso bili odzivni.

 

 

***

 

Bitcoin je tako kot večina kripto valut psevdo-anonimen. Vse transakcije so zaščitene s kriptografijo in javno objavljene v verigi blokov, ki je decentralizirana. Z drugimi besedami, dokler nimamo kvantnih računalnikov ali ni odkrita napaka v matematičnem algoritmu, ki ga valuta uporablja, so transakcije nespremenljive. Prav tako so dokončne, kar pomeni, da v kolikor lastnik (ukradenih) kovancev ne izda svojega ključa, teh kovancev ni mogoče prenesti kamorkoli drugam, saj niti reverz ne obstaja. Vsebine verige blokov (beri: zgodovine transakcij opravljenih z izbrano kripto valuto) ni mogoče prikriti, dokler je omrežje dovolj decentralizirano, saj je dovolj le eno vozlišče, da lahko kdorkoli dostopa do celotne zgodovine transakcij. Psevdo-anonimnost je zagotovljena zgolj s tem, da lastništvo bitcoin denarnice ni pogojeno z razkritjem nobenega osebnega podatka. Razkritje lastnika denarnice je kljub vsemu možno doseči z analizo transakcij. Npr., če boste kdaj plačali kavico z bitcoini, potem si bo lahko lastnik lokala ogledal zgodovino vseh preteklih transakcij, kar pri plačilu s kreditno kartico trenutno ni možno. Za razkrivanje lastništva naslovov se že nekaj časa uporablja tudi umetna inteligenca.

 

Kljub prejšnjemu primeru sledenje bitcoin kovancem za navadne občane ni tako zelo enostavno. Ker so zneski na posameznih računih dejansko le vsota vseh prilivov in odlivov, je težko razbrati, koliko kovancev prihaja iz istega vira, če so pretekle transakcije dobro pomešane. Za lažjo predstavo si zamislite trgovko iz Mercatorja, ki z delom svoje plače opravi nakup na Petrolu; če bi sledili verigi transakcij, bi lahko morda že po nekaj korakih ugotovili, da je bila kakšna tisočinka centa iz tega nakupa še pred enim tednom na vašem bančnem računu. Tako kot evri, krožijo tudi bitcoini in ob pravem pristopu se lahko plačila razprši dovolj dobro, da se zakrije nekaj sledi. Je pa res, da takšno pranje denarja ni poceni. Tudi v kripto svetu ne.

 

 

***

 

Seveda obstajajo kripto valute, ki že same po sebi bolje skrbijo za anonimizacijo kot bitcoin. Ena od teh je monero. Vseeno se z nobeno kripto valuto ne moremo niti približati stopnji anonimnosti pri plačevanju z bankovci in kovanci. Posledično bi bila splošna uvedba kripto valut sanjska za vsako diktaturo, ki si lahko privošči obsežne analize transakcij. Tukaj mislim predvsem na Kitajsko, ki bi s tem še "izboljšala" nadzor nad prebivalstvom.

 

Po drugi strani imajo kripto valute nekaj lastnosti, ki jih cenijo predvsem ekonomsko konzervativni Zemljani. V Sloveniji jih je bolj malo, jih je pa zato več v državah s katastrofalno monetarno politiko (Argentina in Venezuela) in v državah, kjer je še živa liberalna misel (ZDA). Bitcoin ima predvidljivo inflacijo, ki je definirana v sami implementaciji omrežja. Za pridobitev novo ustvarjenih bitcoinov je tudi potrebno delo. Trenutno v povprečju vsakih 10 minut nastane 12,5 novih bitcoinov, ki jih dobijo lastniki procesorske moči, ki so hkrati tudi plačniki električne energije za to moč. Od količine procesorske moči je odvisna varnost omrežja. To pomeni, da nihče ne more ustvariti denarja iz zraka. Dolar je imel to lastnost do vietnamske vojne, ko je bil še vezan na zlato, zdaj pa ne poznam več nobene državne valute, ki bi zadostila temu kriteriju. 

 

Ustvarjanje denarja, ki ni vezano na delo, je seveda problematično. Ne glede na to, če je plačilno sredstvo zlato, kavna zrna ali kripto valuta, za pridobitev vsake od teh stvari je potrebno vložiti trud in čas. Centralnim bankam, ki tiskajo dolarje, evre, jene in ostale valute, pa to ni potrebno, saj z enim klikom ustvarijo milijarde. Na ta način seveda ne premagajo zakonov fizike, vendar delno razvrednotijo - lahko bi se reklo ukradejo - konzerviran trud in čas tistih, ki so ga hranili v obliki depozitov. S tem se financira marsikaj, česar ljudje ne bi podprli za ceno višjih davkov.

 

 

***

 

Lepa lastnost kripto valut je tudi enostavna in poceni prenosljivost. Že res, da so stroški transakcij trenutno morda previsoki za plačevanje v trgovini, so pa izjemno nizki za večje zneske, ki se prenašajo globalno. Iz lastnih izkušenj vem, da so lahko stroški tudi manjših nakazil izven SEPA območja, npr. na Hrvaško ali Madžarsko, od 7 pa tudi do 40 evrov. Na popularnih kripto borzah lahko prenašate izjemno visoke zneske za dva, tri evre.

 

Imam prijatelja iz Srbije, ki že nekaj časa živi na Švedskem. Pred časom mi je pripovedoval, da želi prodati stanovanje v Beogradu in uporabiti denar za nakup stanovanja v Göteborgu, vendar tega ne more, ker ne sme nesti čez mejo več kot nekaj tisoč evrov. Tudi bančne transakcije večjih zneskov iz Srbije za navadne državljane menda niso bile dovoljene. V primeru, da bi ga z neprijavljenim zneskom ujeli na meji, pa bi mu ga zasegli v celoti, zato ni želel tvegati. Bitcoin rešuje takšne težave zelo enostavno. Vse, kar potrebujete je, da najdete (vsaj) enega Srba, ki je pripravljen zamenjati kupnino v dinarjih za kripto valuto in enega Šveda, ki bi zamenjal te kripto kovance za krone. Vse ostalo je nekaj klikov.

 

Jasno je, da je računalniška industrija v preteklih letih izzvala kar nekaj drugih panog. Od samovozečih vozil, ki grozijo z izkoreninjenjem najbolj pogostega poklica v ZDA, do 3D tiskanja hiš, ki grozijo z enako usodo najbolj pogostemu poklicu na Kitajskem. Večkrat je tudi izzvala lobije in kdaj tudi zmagala. Samo pomislite na Uber, Airbnb in Netflix, da ne omenjam socialnih omrežij, ki bojda krojijo razplete volitev tudi v najvplivnejših državah na svetu.

 

S tehnologijo veriženja blokov se je računalništvo zoperstavilo politiki in bančnemu sektorju. Obračun bo krvav. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da nadzor nad tiskanjem denarja vzamemo iz rok držav. Sem že slišal, da bi lahko imela takšna stvar na razvoj človeštva podoben vpliv kot jo je imelo obvladovanje ognja. Skratka, potencial bi lahko bil izjemen. Vseeno je prihodnost kripto valut nejasna.

 

Zagotovo ima ta tehnologija velik potencial v državah z vrtoglavo inflacijo in v državah, kjer ljudje ne zaupajo bančnemu sistemu. Te države se nahajajo predvsem v Afriki in Južni Ameriki. Če bi tam uspel preboj in bi se kakšna decentralizirana kripto valuta uveljavila kot splošno plačilno sredstvo, potem bi ta uspeh morda vodil v kakšen nov premik tudi v bolj razvitem svetu. Trenutno so namreč kripto valute zgolj špekulativna naložba, ki ima svoja pravila, tako kot tudi kovine in delnice, npr. Skupna vrednost kripto valut je trenutno okrog 200 milijard dolarjev, kar je približno pet slovenskih bruto družbenih proizvodov. Seveda, to ni malo, vendar se na svetovnem nivoju takšen znesek v dolarjih prelije v nekaj sekundah.

 

Po drugi strani, če bi države začele uvajati svoje centralizirane kripto valute, ki jim bodo omogočale popoln nadzor in še nadaljnje tiskanje denarja po mili volji, bi verjetno sledil najbolj črn scenarij. Brez skrbi, kljub veliki količini medijskih člankov o tem, kako je Slovenija prestolnica kripto sveta, kakšnih premikov v ljubljanski kotlini z okolico ni pričakovati, niti na dolgi rok. Kot prvo, res je nekaj zelo uspešnih kripto podjetij, ki so jih ustvarili Slovenci, vendar skoraj nobeno ni tudi registrirano v Sloveniji. Se pravi, v Sloveniji je razvoj, davki od dobička se plačujejo v Veliki Britaniji, Luksemburgu in Estoniji. To je razumljivo, saj tudi iz lastnih izkušenj vem, da je zakonodaja popolnoma neprimerna, poleg tega niti zakonodajalcem niti Finančni upravi (FURS) ni za zaupati, da ne bo čez eno leto vse drugače. Skratka, če boste kdaj brali kakšno resno poročilo o kripto valutah, boste najbrž zaman iskali Slovenijo.

 

Vseeno lahko zaključim pozitivno. V Sloveniji obstaja en velik vzpodbudni dejavnik: v študentskih domovih je elektrika zastonj! Posledično se s tehnologijo veriženja blokov sreča precej več mladih kot kje drugje. Tako kot velenjski rudarji kopljejo lignit na državne stroške, isto počnejo študenti, samo z bolj dragoceno "rudnino". Morda boste tudi vi imeli kdaj kaj od tega.

 

Marko Gašparič je strokovnjak za razvoj programske opreme.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
11
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.278
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.671
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.148
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.245
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.875
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.615
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 879
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 509
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608