Komentar

Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji

Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje vplivajo precej bolj, kot si morda mislite, je malokatera tako kontroverzna kot bitcoin in z njim povezano veriženje blokov (angl. blockchain). Na obletnico napada na Nicehash bi rad delil z vami nekaj svojega znanja in prepričanj v zvezi s kripto valutami.

05.12.2019 19:00
Piše: Marko Gašparič
Ključne besede:   kripto valute   bitcoin   Nicehash   banke   denar   Severna Koreja   Kitajska   FURS

Fotomontaža: portal+

S tehnologijo veriženja blokov se je računalništvo zoperstavilo politiki in bančnemu sektorju. Obračun bo krvav. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da nadzor nad tiskanjem denarja vzamemo iz rok držav.

Na današnji dan pred dvema letoma se je namesto Miklavža pri Nicehash d.o.o. ustavil Dedek Mraz. Prišel je iz severa, tako kot se spodobi. Iz Severne Koreje, če smo čisto natančni (vir). Odnesel je dobrih 4700 bitcoinov lačnim otrokom na drugi strani sveta. Vrednost ukradenih kovancev je bila skoraj dvakrat večja od vsebine oropanega SKB trezorja v Ljubljani, kar je bil do takrat - vsaj po mojem vedenju - največji rop v zgodovini Slovenije. Morda je ostalo tudi kaj za Kima. Če ne za kakšnega mercedeza pa vsaj za bencin.

 

Glede na to, da je kibernetsko vojskovanje v današnjem svetu že vsaj enakovredno kinetičnemu, bi lahko na ta dogodek gledali tudi kot na napad Severne Koreje na Slovenijo. Nekaj podobnega, kot če bi hrvaška vojska streljala čez mejo in zadela kakšno banko, recimo. Tako kot depoziti v bankah niso last banke, tudi ukradeni bitcoini niso bili od podjetja Nicehash, ampak od njihovih strank. Nicehash jih je le hranil, zdaj pa jih že dve leti vrača na račun (veliko) manjšega dobička.

 

Kripto valute na splošno - še posebej pa bitcoin, ki je najstarejša kripto valuta in nekakšen zlati standard na tem področju - so odlično sredstvo za obvoz embarga. Verjetno je tudi zato naš Dedek Mraz en mesec kasneje obiskal še japonsko borzo Coincheck, ter odnesel več kot pol milijarde (!) dolarjev v obliki nem kripto kovancev (vir). Ironija usode je, da sem v tistem obdobju sodeloval z Nicehashom, kjer je bila ena od mojih nalog tudi sledenje ukradenim kovancem, da se ne bi slučajno v večjih količinah oprali na naši platformi. Takrat sem opazil, da je šel na Coincheck večji znesek kovancev iz denarnic pod nadzorom korejskih napadalcev. O tem sem zaposlene na Coincheck borzi tudi obvestil in pozval k sodelovanju. Žal niso bili odzivni.

 

 

***

 

Bitcoin je tako kot večina kripto valut psevdo-anonimen. Vse transakcije so zaščitene s kriptografijo in javno objavljene v verigi blokov, ki je decentralizirana. Z drugimi besedami, dokler nimamo kvantnih računalnikov ali ni odkrita napaka v matematičnem algoritmu, ki ga valuta uporablja, so transakcije nespremenljive. Prav tako so dokončne, kar pomeni, da v kolikor lastnik (ukradenih) kovancev ne izda svojega ključa, teh kovancev ni mogoče prenesti kamorkoli drugam, saj niti reverz ne obstaja. Vsebine verige blokov (beri: zgodovine transakcij opravljenih z izbrano kripto valuto) ni mogoče prikriti, dokler je omrežje dovolj decentralizirano, saj je dovolj le eno vozlišče, da lahko kdorkoli dostopa do celotne zgodovine transakcij. Psevdo-anonimnost je zagotovljena zgolj s tem, da lastništvo bitcoin denarnice ni pogojeno z razkritjem nobenega osebnega podatka. Razkritje lastnika denarnice je kljub vsemu možno doseči z analizo transakcij. Npr., če boste kdaj plačali kavico z bitcoini, potem si bo lahko lastnik lokala ogledal zgodovino vseh preteklih transakcij, kar pri plačilu s kreditno kartico trenutno ni možno. Za razkrivanje lastništva naslovov se že nekaj časa uporablja tudi umetna inteligenca.

 

Kljub prejšnjemu primeru sledenje bitcoin kovancem za navadne občane ni tako zelo enostavno. Ker so zneski na posameznih računih dejansko le vsota vseh prilivov in odlivov, je težko razbrati, koliko kovancev prihaja iz istega vira, če so pretekle transakcije dobro pomešane. Za lažjo predstavo si zamislite trgovko iz Mercatorja, ki z delom svoje plače opravi nakup na Petrolu; če bi sledili verigi transakcij, bi lahko morda že po nekaj korakih ugotovili, da je bila kakšna tisočinka centa iz tega nakupa še pred enim tednom na vašem bančnem računu. Tako kot evri, krožijo tudi bitcoini in ob pravem pristopu se lahko plačila razprši dovolj dobro, da se zakrije nekaj sledi. Je pa res, da takšno pranje denarja ni poceni. Tudi v kripto svetu ne.

 

 

***

 

Seveda obstajajo kripto valute, ki že same po sebi bolje skrbijo za anonimizacijo kot bitcoin. Ena od teh je monero. Vseeno se z nobeno kripto valuto ne moremo niti približati stopnji anonimnosti pri plačevanju z bankovci in kovanci. Posledično bi bila splošna uvedba kripto valut sanjska za vsako diktaturo, ki si lahko privošči obsežne analize transakcij. Tukaj mislim predvsem na Kitajsko, ki bi s tem še "izboljšala" nadzor nad prebivalstvom.

 

Po drugi strani imajo kripto valute nekaj lastnosti, ki jih cenijo predvsem ekonomsko konzervativni Zemljani. V Sloveniji jih je bolj malo, jih je pa zato več v državah s katastrofalno monetarno politiko (Argentina in Venezuela) in v državah, kjer je še živa liberalna misel (ZDA). Bitcoin ima predvidljivo inflacijo, ki je definirana v sami implementaciji omrežja. Za pridobitev novo ustvarjenih bitcoinov je tudi potrebno delo. Trenutno v povprečju vsakih 10 minut nastane 12,5 novih bitcoinov, ki jih dobijo lastniki procesorske moči, ki so hkrati tudi plačniki električne energije za to moč. Od količine procesorske moči je odvisna varnost omrežja. To pomeni, da nihče ne more ustvariti denarja iz zraka. Dolar je imel to lastnost do vietnamske vojne, ko je bil še vezan na zlato, zdaj pa ne poznam več nobene državne valute, ki bi zadostila temu kriteriju. 

 

Ustvarjanje denarja, ki ni vezano na delo, je seveda problematično. Ne glede na to, če je plačilno sredstvo zlato, kavna zrna ali kripto valuta, za pridobitev vsake od teh stvari je potrebno vložiti trud in čas. Centralnim bankam, ki tiskajo dolarje, evre, jene in ostale valute, pa to ni potrebno, saj z enim klikom ustvarijo milijarde. Na ta način seveda ne premagajo zakonov fizike, vendar delno razvrednotijo - lahko bi se reklo ukradejo - konzerviran trud in čas tistih, ki so ga hranili v obliki depozitov. S tem se financira marsikaj, česar ljudje ne bi podprli za ceno višjih davkov.

 

 

***

 

Lepa lastnost kripto valut je tudi enostavna in poceni prenosljivost. Že res, da so stroški transakcij trenutno morda previsoki za plačevanje v trgovini, so pa izjemno nizki za večje zneske, ki se prenašajo globalno. Iz lastnih izkušenj vem, da so lahko stroški tudi manjših nakazil izven SEPA območja, npr. na Hrvaško ali Madžarsko, od 7 pa tudi do 40 evrov. Na popularnih kripto borzah lahko prenašate izjemno visoke zneske za dva, tri evre.

 

Imam prijatelja iz Srbije, ki že nekaj časa živi na Švedskem. Pred časom mi je pripovedoval, da želi prodati stanovanje v Beogradu in uporabiti denar za nakup stanovanja v Göteborgu, vendar tega ne more, ker ne sme nesti čez mejo več kot nekaj tisoč evrov. Tudi bančne transakcije večjih zneskov iz Srbije za navadne državljane menda niso bile dovoljene. V primeru, da bi ga z neprijavljenim zneskom ujeli na meji, pa bi mu ga zasegli v celoti, zato ni želel tvegati. Bitcoin rešuje takšne težave zelo enostavno. Vse, kar potrebujete je, da najdete (vsaj) enega Srba, ki je pripravljen zamenjati kupnino v dinarjih za kripto valuto in enega Šveda, ki bi zamenjal te kripto kovance za krone. Vse ostalo je nekaj klikov.

 

Jasno je, da je računalniška industrija v preteklih letih izzvala kar nekaj drugih panog. Od samovozečih vozil, ki grozijo z izkoreninjenjem najbolj pogostega poklica v ZDA, do 3D tiskanja hiš, ki grozijo z enako usodo najbolj pogostemu poklicu na Kitajskem. Večkrat je tudi izzvala lobije in kdaj tudi zmagala. Samo pomislite na Uber, Airbnb in Netflix, da ne omenjam socialnih omrežij, ki bojda krojijo razplete volitev tudi v najvplivnejših državah na svetu.

 

S tehnologijo veriženja blokov se je računalništvo zoperstavilo politiki in bančnemu sektorju. Obračun bo krvav. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da nadzor nad tiskanjem denarja vzamemo iz rok držav. Sem že slišal, da bi lahko imela takšna stvar na razvoj človeštva podoben vpliv kot jo je imelo obvladovanje ognja. Skratka, potencial bi lahko bil izjemen. Vseeno je prihodnost kripto valut nejasna.

 

Zagotovo ima ta tehnologija velik potencial v državah z vrtoglavo inflacijo in v državah, kjer ljudje ne zaupajo bančnemu sistemu. Te države se nahajajo predvsem v Afriki in Južni Ameriki. Če bi tam uspel preboj in bi se kakšna decentralizirana kripto valuta uveljavila kot splošno plačilno sredstvo, potem bi ta uspeh morda vodil v kakšen nov premik tudi v bolj razvitem svetu. Trenutno so namreč kripto valute zgolj špekulativna naložba, ki ima svoja pravila, tako kot tudi kovine in delnice, npr. Skupna vrednost kripto valut je trenutno okrog 200 milijard dolarjev, kar je približno pet slovenskih bruto družbenih proizvodov. Seveda, to ni malo, vendar se na svetovnem nivoju takšen znesek v dolarjih prelije v nekaj sekundah.

 

Po drugi strani, če bi države začele uvajati svoje centralizirane kripto valute, ki jim bodo omogočale popoln nadzor in še nadaljnje tiskanje denarja po mili volji, bi verjetno sledil najbolj črn scenarij. Brez skrbi, kljub veliki količini medijskih člankov o tem, kako je Slovenija prestolnica kripto sveta, kakšnih premikov v ljubljanski kotlini z okolico ni pričakovati, niti na dolgi rok. Kot prvo, res je nekaj zelo uspešnih kripto podjetij, ki so jih ustvarili Slovenci, vendar skoraj nobeno ni tudi registrirano v Sloveniji. Se pravi, v Sloveniji je razvoj, davki od dobička se plačujejo v Veliki Britaniji, Luksemburgu in Estoniji. To je razumljivo, saj tudi iz lastnih izkušenj vem, da je zakonodaja popolnoma neprimerna, poleg tega niti zakonodajalcem niti Finančni upravi (FURS) ni za zaupati, da ne bo čez eno leto vse drugače. Skratka, če boste kdaj brali kakšno resno poročilo o kripto valutah, boste najbrž zaman iskali Slovenijo.

 

Vseeno lahko zaključim pozitivno. V Sloveniji obstaja en velik vzpodbudni dejavnik: v študentskih domovih je elektrika zastonj! Posledično se s tehnologijo veriženja blokov sreča precej več mladih kot kje drugje. Tako kot velenjski rudarji kopljejo lignit na državne stroške, isto počnejo študenti, samo z bolj dragoceno "rudnino". Morda boste tudi vi imeli kdaj kaj od tega.

 

Marko Gašparič je strokovnjak za razvoj programske opreme.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.836
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.776
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.637
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.044
05/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.228
06/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.134
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.186
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 926
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 570