Komentar

Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.

Za dobršen del slovenske javnosti je Janez Drnovšek najboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. Malikovanje njegovega lika in dela narašča z vsakim njegovim naslednikom, zlasti na položaju predsednika vlade. Razumljivo. A tisti, ki upajo, da nam lahko vsakokratne nove volitve naplavijo Drnovškov približek, se motijo, saj gre izbira večine iz volitev v volitve v večje nasprotje tega, kar Drnovšek uteleša v našem kolektivnem spominu. 

 

12.12.2019 20:00
Piše: Anuša Gaši
Ključne besede:   Janez Drnovšek   vlada   predsednik vlade   volitve   politiki   državni zbor   poslanci

Danes vlada v politiki amaterizem. Poglobljenih debat skorajda ni več, razprave v parlamentu so pogosto slabše kot na debatnih srednješolskih krožkih. Sama dokaj redno spremljam razprave na parlamentarnih sejah, a tega, kar je videti v tem mandatu, ne pomnim.

Janez Drnovšek je bil, spomnimo, zasavsko presenečenje, ki je favoriziranemu partijskemu prvokategorniku Marku Bulcu preprečilo pot v Beograd, na politični vrh tedanje Jugoslavije. S tem je stopil v politično areno, iz katere ni več odšel. Iz obdobja, ko je vodil slovensko vlado, se ga spomnimo po tem, da je bil, gledano z današnjega gledišča, ko politične preboje praviloma doživljajo ekscesne osebnosti, dolgočasen in za potrebe družbenomedijskih enozložnic absolutno preveč zagoneten, da bi lahko nahranil instant rešitev lačne množice. Govoril je malo, pa še to samo takrat, ko je sam hotel. Šele v zadnjem obdobju njegovega (političnega) življenja, ko je postal filter njegove funkcije poroznejši, je postal dovzetnejši za množice.

 

Antologijski je prizor iz predbožično mrzlega in zatohlega Ambrusa, ko v kleni zasavščini dolenjske rodoljubce prepričuje v nekaj, kar se mu je zdelo vredno njegovega predsedniškega angažmaja: v malo človečnosti, četudi za Rome. Ljudje, ki so bili tedaj z njim, vedo povedati, da ni bilo v tem prizoru nič preračunljivega ali zaigranega. Ni bilo premisleka o politični dobičkonosnosti, ni bilo scenarija, ne opomnikov. Bil je on in bila je horda nasproti njega. S prizorišča je odšel tako, kot je prišel, sam in brez dogovora, ki bi ga utegnil pomiriti. Se spomnite še kakega primerljivega prizora s slovenskim politikom v glavni vlogi? Jaz ne.

 

Antologijsko je bilo tudi njegovo slovo iz predsedniške palače, ko je, vidno izčrpan od bolezni, vodenje države predal svojemu nasledniku Danilu Türku. Bila sem tam, na za take prilike neprimerni Erjavčevi, in ko smo se potem s prijatelji ob kavi pogovarjali o slovesu državnika, nam je šlo po mislih dvoje: ali bomo Drnovška videli še kdaj in ali se z njim pri nas nepreklicno končuje obdobje resne, dostojne politike.

 

A Drnovšek, z vsemi svojimi prednostmi in slabostmi vred, danes ne bi bil več izvoljen. Sliši se pretirano, a če pogledamo izbiro volivcev, predvsem pa strank, je jasno, da Drnovšek s svojim zadržanim in pretirano resnobnim nastopom, predvsem pa delovanjem, ki je bilo daleč od nizanja všečnih potez in lahkotnih besed, dandanašnji ne bi imel nobene možnosti. Tudi sam je nekajkrat navrgel, da ga je sobivanje v vladi s Podobnikom izmučilo. Pa je Podobnik, priznajmo, mila verzija tega, kar danes predstavlja glavnino parlamentarnega in vladnega kadrovskega izbora. Z ljudmi, ki so s svojo domačijskostjo, pomanjkljivo splošno razgledanostjo in vprašljivim etičnim kompasom v nekaj zadnjih mandatih uspeli legitimirati šank politiko in jo zanesti v prostore, kamor nikakor ne sodi, bi izgubil kdorkoli, podoben Drnovšku in verjetno tudi on sam. Ker od resničnostnih šovov, enoumja instant zvezd in plitvin družbenih medijev razvajeno ljudstvo ve, da se resno dogajanje začne šele, ko je na kupu dovolj kvalitetnih norcev.

 

Danes vlada v politiki amaterizem. Poglobljenih debat skorajda ni več, razprave v parlamentu so pogosto slabše kot na debatnih srednješolskih krožkih. Sama dokaj redno spremljam razprave na parlamentarnih sejah, a tega, kar je videti v tem mandatu, ne pomnim. Degradacija parlamentarnega dela, odsotnost sočnih, a dostojnih in posluha vrednih debat, slabo poznavanje vsebine, nerodno listanje po poslovniku, ki je za mnoge poslance postal prezahtevno čtivo, slabo branje od drugih napisanih stališč v kamere …, vse to so dosežki večletnega ponotranjevanja dejstva, da je politik lahko vsakdo. Mnogi, ki dogajanje v državnem zboru spremljajo že od njegovih začetkov, trdijo, da je danes edina resnična vrednost te ustanove aparat strokovnih služb. Spomnim se, kako mi je eden od nekdanjih predsednikov te ustanove, izkušeni politik, pred časom, ko sem ga vprašala, če se namerava še kdaj aktivirati v politiki, rekel, da se s temi, ki so v njej zdaj, ne bi imel o čem več pogovarjati. Vse je povedal.

 

Delež poslanskih profesionalcev (kar samo po sebi ni nujno posledica dolgotrajnega staža) se zmanjšuje iz mandata v mandat in če so bili še pred 15 leti hrbtenica poslanskih skupin ljudje, ki so tja prišli po bolj ali manj dolgem procesu rekrutiranja in usposabljanja, in so poznali skrivnosti hodnikov na Šubičevi, še preden so vanje zares vstopili, je takih danes le še za vzorec. Logar, Han, Mesec, Tanko, Horvat, Möderndorfer, Jelinčič, pogojno tudi Golubovič pa morda še kdo. V to skupinico seveda sodi tudi Janša, a ga v izvedbi iz tega mandata ne moremo jemati resno. Samoomejen na redka glasovanja, ki se jih sploh udeleži, veselice na tviterju in redke medijske nastope v preverjenem medijskem okolju, je bleda senca politika, ki je bil v boljših časih s svojim cinizmom, politično pretkanostjo, a tudi sposobnostjo oblikovanja resne politične agende, nesporen prvak desnice, medtem ko je danes le še ujetnik njenega jeklenega jedra.

 

To je torej trenutna skromna četica poslanskih profijev. 

 

Preostala večina se deli na bralce opomnikov, ki jih napišejo strokovni sodelavci poslanskih skupin ter naključne udeležence, kot lahko rečemo tistim, ki so v parlamentu pristali po spletu naključij in brez resne ideje o tem, kaj naj bi v njem počeli. Da ponazorim: najmanj eden od poslancev nekdanjega sklica je bil v parlament izvoljen medtem, ko je užival na počitnicah. Ni sodeloval v kampanji, ni imel idej, ni iskal rešitev … Vse, kar je naredil, je bilo to, da se je ob pravem času prijavil za kandidata na pravi listi. Ker je bilo časa in možnosti, da bi ga zamenjal kdo z več smisla in znanja malo, je ostal na seznamu in pristal za vrati, ki jih prej še ni prestopil. Gotovo ne gre za edini tovrstni primer, še bolj je gotovo, da je njemu podobnih iz mandata v mandat več.

 

In ni da bi novincem v politiki vnaprej odrekali opravilno sposobnost, a ko govorimo o novincih, ki se politike uče na družbenih omrežjih in šnelkurzih, jim jo moramo. In to takrat, ko to zares šteje, na volitvah. Sicer si bomo pač v nedogled ponavljati mantro, da je bil Drnovšek naša volilna napaka, ki se ne more več ponoviti. Tudi zato, ker se znamo sami pred njo tako dobro braniti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.039
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.070
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.100
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619