Komentar

Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.

Za dobršen del slovenske javnosti je Janez Drnovšek najboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. Malikovanje njegovega lika in dela narašča z vsakim njegovim naslednikom, zlasti na položaju predsednika vlade. Razumljivo. A tisti, ki upajo, da nam lahko vsakokratne nove volitve naplavijo Drnovškov približek, se motijo, saj gre izbira večine iz volitev v volitve v večje nasprotje tega, kar Drnovšek uteleša v našem kolektivnem spominu. 

 

12.12.2019 20:00
Piše: Anuša Gaši
Ključne besede:   Janez Drnovšek   vlada   predsednik vlade   volitve   politiki   državni zbor   poslanci

Danes vlada v politiki amaterizem. Poglobljenih debat skorajda ni več, razprave v parlamentu so pogosto slabše kot na debatnih srednješolskih krožkih. Sama dokaj redno spremljam razprave na parlamentarnih sejah, a tega, kar je videti v tem mandatu, ne pomnim.

Janez Drnovšek je bil, spomnimo, zasavsko presenečenje, ki je favoriziranemu partijskemu prvokategorniku Marku Bulcu preprečilo pot v Beograd, na politični vrh tedanje Jugoslavije. S tem je stopil v politično areno, iz katere ni več odšel. Iz obdobja, ko je vodil slovensko vlado, se ga spomnimo po tem, da je bil, gledano z današnjega gledišča, ko politične preboje praviloma doživljajo ekscesne osebnosti, dolgočasen in za potrebe družbenomedijskih enozložnic absolutno preveč zagoneten, da bi lahko nahranil instant rešitev lačne množice. Govoril je malo, pa še to samo takrat, ko je sam hotel. Šele v zadnjem obdobju njegovega (političnega) življenja, ko je postal filter njegove funkcije poroznejši, je postal dovzetnejši za množice.

 

Antologijski je prizor iz predbožično mrzlega in zatohlega Ambrusa, ko v kleni zasavščini dolenjske rodoljubce prepričuje v nekaj, kar se mu je zdelo vredno njegovega predsedniškega angažmaja: v malo človečnosti, četudi za Rome. Ljudje, ki so bili tedaj z njim, vedo povedati, da ni bilo v tem prizoru nič preračunljivega ali zaigranega. Ni bilo premisleka o politični dobičkonosnosti, ni bilo scenarija, ne opomnikov. Bil je on in bila je horda nasproti njega. S prizorišča je odšel tako, kot je prišel, sam in brez dogovora, ki bi ga utegnil pomiriti. Se spomnite še kakega primerljivega prizora s slovenskim politikom v glavni vlogi? Jaz ne.

 

Antologijsko je bilo tudi njegovo slovo iz predsedniške palače, ko je, vidno izčrpan od bolezni, vodenje države predal svojemu nasledniku Danilu Türku. Bila sem tam, na za take prilike neprimerni Erjavčevi, in ko smo se potem s prijatelji ob kavi pogovarjali o slovesu državnika, nam je šlo po mislih dvoje: ali bomo Drnovška videli še kdaj in ali se z njim pri nas nepreklicno končuje obdobje resne, dostojne politike.

 

A Drnovšek, z vsemi svojimi prednostmi in slabostmi vred, danes ne bi bil več izvoljen. Sliši se pretirano, a če pogledamo izbiro volivcev, predvsem pa strank, je jasno, da Drnovšek s svojim zadržanim in pretirano resnobnim nastopom, predvsem pa delovanjem, ki je bilo daleč od nizanja všečnih potez in lahkotnih besed, dandanašnji ne bi imel nobene možnosti. Tudi sam je nekajkrat navrgel, da ga je sobivanje v vladi s Podobnikom izmučilo. Pa je Podobnik, priznajmo, mila verzija tega, kar danes predstavlja glavnino parlamentarnega in vladnega kadrovskega izbora. Z ljudmi, ki so s svojo domačijskostjo, pomanjkljivo splošno razgledanostjo in vprašljivim etičnim kompasom v nekaj zadnjih mandatih uspeli legitimirati šank politiko in jo zanesti v prostore, kamor nikakor ne sodi, bi izgubil kdorkoli, podoben Drnovšku in verjetno tudi on sam. Ker od resničnostnih šovov, enoumja instant zvezd in plitvin družbenih medijev razvajeno ljudstvo ve, da se resno dogajanje začne šele, ko je na kupu dovolj kvalitetnih norcev.

 

Danes vlada v politiki amaterizem. Poglobljenih debat skorajda ni več, razprave v parlamentu so pogosto slabše kot na debatnih srednješolskih krožkih. Sama dokaj redno spremljam razprave na parlamentarnih sejah, a tega, kar je videti v tem mandatu, ne pomnim. Degradacija parlamentarnega dela, odsotnost sočnih, a dostojnih in posluha vrednih debat, slabo poznavanje vsebine, nerodno listanje po poslovniku, ki je za mnoge poslance postal prezahtevno čtivo, slabo branje od drugih napisanih stališč v kamere …, vse to so dosežki večletnega ponotranjevanja dejstva, da je politik lahko vsakdo. Mnogi, ki dogajanje v državnem zboru spremljajo že od njegovih začetkov, trdijo, da je danes edina resnična vrednost te ustanove aparat strokovnih služb. Spomnim se, kako mi je eden od nekdanjih predsednikov te ustanove, izkušeni politik, pred časom, ko sem ga vprašala, če se namerava še kdaj aktivirati v politiki, rekel, da se s temi, ki so v njej zdaj, ne bi imel o čem več pogovarjati. Vse je povedal.

 

Delež poslanskih profesionalcev (kar samo po sebi ni nujno posledica dolgotrajnega staža) se zmanjšuje iz mandata v mandat in če so bili še pred 15 leti hrbtenica poslanskih skupin ljudje, ki so tja prišli po bolj ali manj dolgem procesu rekrutiranja in usposabljanja, in so poznali skrivnosti hodnikov na Šubičevi, še preden so vanje zares vstopili, je takih danes le še za vzorec. Logar, Han, Mesec, Tanko, Horvat, Möderndorfer, Jelinčič, pogojno tudi Golubovič pa morda še kdo. V to skupinico seveda sodi tudi Janša, a ga v izvedbi iz tega mandata ne moremo jemati resno. Samoomejen na redka glasovanja, ki se jih sploh udeleži, veselice na tviterju in redke medijske nastope v preverjenem medijskem okolju, je bleda senca politika, ki je bil v boljših časih s svojim cinizmom, politično pretkanostjo, a tudi sposobnostjo oblikovanja resne politične agende, nesporen prvak desnice, medtem ko je danes le še ujetnik njenega jeklenega jedra.

 

To je torej trenutna skromna četica poslanskih profijev. 

 

Preostala večina se deli na bralce opomnikov, ki jih napišejo strokovni sodelavci poslanskih skupin ter naključne udeležence, kot lahko rečemo tistim, ki so v parlamentu pristali po spletu naključij in brez resne ideje o tem, kaj naj bi v njem počeli. Da ponazorim: najmanj eden od poslancev nekdanjega sklica je bil v parlament izvoljen medtem, ko je užival na počitnicah. Ni sodeloval v kampanji, ni imel idej, ni iskal rešitev … Vse, kar je naredil, je bilo to, da se je ob pravem času prijavil za kandidata na pravi listi. Ker je bilo časa in možnosti, da bi ga zamenjal kdo z več smisla in znanja malo, je ostal na seznamu in pristal za vrati, ki jih prej še ni prestopil. Gotovo ne gre za edini tovrstni primer, še bolj je gotovo, da je njemu podobnih iz mandata v mandat več.

 

In ni da bi novincem v politiki vnaprej odrekali opravilno sposobnost, a ko govorimo o novincih, ki se politike uče na družbenih omrežjih in šnelkurzih, jim jo moramo. In to takrat, ko to zares šteje, na volitvah. Sicer si bomo pač v nedogled ponavljati mantro, da je bil Drnovšek naša volilna napaka, ki se ne more več ponoviti. Tudi zato, ker se znamo sami pred njo tako dobro braniti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.912
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
03/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.566
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.186
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.220
06/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.545
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.777
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 806
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.791
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 548