Komentar

70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej

Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. Vedenje ameriškega predsednika Trumpu v Londonu je bilo v primerjavi s prejšnjimi srečanji konstruktivno, skoraj zgledno. Branil je Nato. Od tega, kako uspešno se bomo z nasprotji soočili oziroma jih razrešili, je v veliki meri odvisna prihodnost povezave.

09.12.2019 20:30
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Nato   London   srečanje   Velika Britanija   Turčija   Donald Trump   ZDA   Francija   Sirija

Foto: Twitter

Tako bi lahko dejali po nedavnem londonskem srečanju vodji držav Zavezništva. Pred srečanjem je bilo podanih kar nekaj izjav, ki so, blago rečeno, vnašale nemir med članice in povzročale negotovost glede uspeha srečanja in prihodnosti Nata. V nekem trenutku se je celo porajal občutek, da se gredo voditelji nekaterih pomembnih članic nekakšno viharjenje možganov (po angleško brain storming), kako čim bolj zamajati severno-atlantski čoln. Ameriški pedsednik Trump se je, kot običajno v zadnjih treh letih, pritoževal (upravičeno, vendar moti način), da ZDA v Zavezništvu nosijo nesorazmerno veliko breme. Spraševal se je, zakaj bi ZDA izpolnjevale obveznosti do članic, ki se ne držijo dogovora o višini obrambnih izdatkov. Še bolj sta s svojimi dejanji in izjavami zbujala pozornost francoski in turški predsednik. Macron ni bil povsem prepričan, da bi ZDA spoštovale 5. člen Washingtonske pogodbe in se zavzel za evropsko avtonomijo na obrambnem področju. Američanom in Turkom je očital (upravičeno, vendar za to bi lahko uporabil ustrezne kanale, stran od oči javnosti) soliranje v severni Siriji. V svojem viharjenju možganov je šel celo tako daleč, da je Nato označil za možgansko mrtvega. Podobno diagnozo je za francoskega predsednika postavil njegov turški pandan Erdogan. Macronu je zameril očitek, da se je Turčija spravila nad sirske Kurde, zaveznike v boju Francije, ZDA, Nata itd. zoper Islamsko državo. Erdogan naj bi imel celo namero blokirati Natov načrt obrambe baltskih držav in Poljske, če zaveznice organizacije sirskih Kurdov - Ljudskih zaščitnih enot (YPG)  ne razglasijo za teroristično. Že pred tem je namesto od Američanov ali Evropejcev od Rusov nabavil protiraketni sistem S-400. Vse to je v medijih močno odmevalo.

 

Srečanje v Londonu je nasprotno potekalo, kot se spodobi za priliko – praznovanje 70-te obletnice najbolj uspešnega zavezništva v zgodovini. Ni bilo vročih razprav, obtoževanj in povišanih tonov, ki so se napovedovali v sporih glede bremen in strategije. Vodje držav so sprejele dokaj solidno deklaracijo (spisano v uglajenem diplomatskem jeziku) v smislu krepitve in modernizacije Zavezništva. Za to je bilo potrebno soglasje vseh. Na srečanju v Bruslju leta 2017, ki se ga je prvič udeležil predsednik Trump, ga recimo ni bilo. Ni prvič, da je Nato, kljub razhajanjem, znal strniti vrste. Spomniti velja na huda nesoglasja ob sueški krizi leta 1956 ali ob posredovanju ZDA v Iraku leta 2003. Zdi se, da je vsako kresanje stališč za nekaj dobro. Kot bi dejal generalni sekretar Stoltenberg: "Retorika ni vedno najboljša, je pa zato vsebina."

 

V kratki in pozitivno naravnani deklaraciji je pravzaprav moč najti vse poudarke, ki jih Zavezništvo v tem trenutku potrebuje. Zavezanost solidarnosti, se pravi kolektivni obrambi oziroma členu 5 Washingtonske  pogodbe, severno-atlantski povezavi in skupnim vrednotam. Pripravljenost Nato sil se naj bi še izboljšala, zadržala tehnološka prednost in uveljavljal 360-stopinj pristop varnosti.  Mimogrede vojaški del Nata je bil kljub omenjenim puščicam, ki so švigale med političnimi vrhovi  v zadnjih mesecih, ne samo v zelo dobrem stanju, ampak se je okrepil. 

 

Zaveznice so se ponovno zavezale (tudi Slovenija), da bodo  svoje obrambne izdatke zvišale na 2 % DBP in od tega 20% namenile za oborožitev in opremo. Med nevarnostmi, s katerimi se srečuje zavezništvo, se na prvih dveh mestih omenjajo ruska agresivna dejanja in terorizem. Nato ostaja odprt za dialog in konstruktivne odnose z Rusijo, ko jih bo ta s svojimi dejanji omogočila. 

 

Posebna pozornost se namenja varnosti komunikacij, vključno z 5G, kibernetičnim napadom in hibridnim grožnjam ter tudi vesolju. Kot v podobnih dokumentih v preteklosti se ne pozablja na partnerstva, sodelovanje z EU in OZN, na politiko odprtih vrat in ne nazadnje na Afganistan.

Skupina strokovnjakov naj bi pod vodstvom generalnega sekretarja (na francosko-nemško pobudo) postregla s predlogi, kako okrepiti Natovo politično dimenzijo, vključno s posvetovanji in s tem strateško koherentnost. Predpostavljam, da bodo predlogi zajeli tudi na vlogo Zavezništva v prihodnje.

 

Velja poudariti, kar so mediji večinoma spregledali, da so v deklaraciji države Nata Kitajsko prvič opredelile kot strateški, se pravi izredno pomemben izziv. V diplomatskem leporečju so sicer zapisale: "Zavedamo se, da rastoč vpliv Kitajske in mednarodne  politike predstavljajo tako priložnosti kot  izzive, ki jih bomo naslovili skupaj, kot Zavezništvo."  Kitajska vsekakor predstavlja izredno pomembnega gospodarskega partnerja na eni strani. Na drugi, pa so ji svoboda govora, demokratične volitve in vladavina prava tuje. To pa so vrednote, ki jih naj bi Zavezništvo branilo. Po mnenju generalnega sekretarja Stoltenberga bi morali Kitajsko čim prej pridobiti, da se pridruži dogovorom o nadzoru nad oborožitvijo. Zopet drugi pa že razmišljajo o oblikovanju sveta Nato - Kitajska, foruma za razgovore po vzoru telesa z Rusijo.

 

Deklaracijo, v kateri je vsak našel nekaj zase in ki je prekrila različnost pogledov, kar za skupino skoraj trideset držav (Severna Makedonija se bo pridružila spomladi prihodnje leto) ni kaj nenavadnega, bo treba udejanjiti. Predstavlja akcijski načrt za prihodnje mesece oziroma do leta 2021, ko se pričakuje nov vrh Nata. 

 

Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. Vedenje ameriškega predsednika v Londonu je bilo v primerjavi s prejšnjimi srečanji, konstruktivno, skoraj zgledno. Branil je Nato. Od tega, kako uspešno se bomo z nasprotji soočili oziroma jih razrešili, je v veliki meri odvisna prihodnost povezave. 

 

Vprašanje delitve bremen se rešuje. V zadnjih letih so evropske članice in Kanada na področju obrambnih izdatkov dosegle pomembne premike. V zadnjih petih letih so namenile dodatnih dobrih sto milijard dolarjev. Precej zahvaljujoč pritiskom Trumpa in ruskemu početju na vzhodu Evrope in v Siriji. Vendar to vprašanje ostaja na dnevnem redu.

 

Krešejo se mnenja glede terorizma. Za Francijo in Turčijo ta predstavlja osrednjo nevarnost, s katero se danes sooča Zavezništvo. Vendar tudi med njima obstajajo velike razlike o tem, kdo so pravzaprav teroristi. Različni so tudi pogledi glede ruske nevarnosti. Za Balte, Poljake in najbrž tudi Nemce in še koga Rusija predstavlja največjo nevarnost, kar pa očitno ne velja za Francijo ali Turčijo.

 

Ni enotnosti tudi glede zagotavljanja evropske varnosti v prihodnjih letih. Za Francijo ni dileme. Evropa, EU mora za svojo varnost poskrbeti sama. Na obrambnem področju mora postati strateško avtonomna. V tem smislu tudi vidi PESCO (Stalno strukturno sodelovanje), Evropski obrambni sklad in druge oblike tesnejšega sodelovanja članic EU na obrambnem področju. Nemčija in tudi vrsta drugih pa v omenjenem vidijo krepitev evropskega stebra Nata. Evropa po njihovem, in tu jim je potrebno pritegniti, namreč še dolgo ne  bo sposobna sama poskrbeti za svojo obrambo, se pravi brez Nata oziroma ZDA. Res pa je, in tega se moramo Evropejci zavedati in se na to ustrezno pripravljati, da bo pozornost ZDA čedalje bolj kot na Evropo usmerjena na Azijo in Pacifik, se pravi Kitajsko. 

 

Nato se je v preteklosti in se bo moral tudi v prihodnosti (če hoče ostati relevanten) prilagajati novim varnostnim izzivom, ki jih predstavljalo nove tehnologije in geopolitične napetosti. Evropske članice bomo morale v njem v prihodnje prevzeti večjo vlogo in s tem večje breme. To velja tudi za Slovenijo. Bojim se, da bo za njo tudi v prihodnje problem, kako zagotoviti ustrezno pozornost varnostnim vprašanjem in zadostna sredstva v obrambne namene  ter kako jih čim bolj racionalno uporabiti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
0
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
15
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
4
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,566
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,928
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,983
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,240
05/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,676
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,730
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,392
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,402
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,151
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,035