Komentar

70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej

Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. Vedenje ameriškega predsednika Trumpu v Londonu je bilo v primerjavi s prejšnjimi srečanji konstruktivno, skoraj zgledno. Branil je Nato. Od tega, kako uspešno se bomo z nasprotji soočili oziroma jih razrešili, je v veliki meri odvisna prihodnost povezave.

09.12.2019 20:30
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Nato   London   srečanje   Velika Britanija   Turčija   Donald Trump   ZDA   Francija   Sirija

Foto: Twitter

Tako bi lahko dejali po nedavnem londonskem srečanju vodji držav Zavezništva. Pred srečanjem je bilo podanih kar nekaj izjav, ki so, blago rečeno, vnašale nemir med članice in povzročale negotovost glede uspeha srečanja in prihodnosti Nata. V nekem trenutku se je celo porajal občutek, da se gredo voditelji nekaterih pomembnih članic nekakšno viharjenje možganov (po angleško brain storming), kako čim bolj zamajati severno-atlantski čoln. Ameriški pedsednik Trump se je, kot običajno v zadnjih treh letih, pritoževal (upravičeno, vendar moti način), da ZDA v Zavezništvu nosijo nesorazmerno veliko breme. Spraševal se je, zakaj bi ZDA izpolnjevale obveznosti do članic, ki se ne držijo dogovora o višini obrambnih izdatkov. Še bolj sta s svojimi dejanji in izjavami zbujala pozornost francoski in turški predsednik. Macron ni bil povsem prepričan, da bi ZDA spoštovale 5. člen Washingtonske pogodbe in se zavzel za evropsko avtonomijo na obrambnem področju. Američanom in Turkom je očital (upravičeno, vendar za to bi lahko uporabil ustrezne kanale, stran od oči javnosti) soliranje v severni Siriji. V svojem viharjenju možganov je šel celo tako daleč, da je Nato označil za možgansko mrtvega. Podobno diagnozo je za francoskega predsednika postavil njegov turški pandan Erdogan. Macronu je zameril očitek, da se je Turčija spravila nad sirske Kurde, zaveznike v boju Francije, ZDA, Nata itd. zoper Islamsko državo. Erdogan naj bi imel celo namero blokirati Natov načrt obrambe baltskih držav in Poljske, če zaveznice organizacije sirskih Kurdov - Ljudskih zaščitnih enot (YPG)  ne razglasijo za teroristično. Že pred tem je namesto od Američanov ali Evropejcev od Rusov nabavil protiraketni sistem S-400. Vse to je v medijih močno odmevalo.

 

Srečanje v Londonu je nasprotno potekalo, kot se spodobi za priliko – praznovanje 70-te obletnice najbolj uspešnega zavezništva v zgodovini. Ni bilo vročih razprav, obtoževanj in povišanih tonov, ki so se napovedovali v sporih glede bremen in strategije. Vodje držav so sprejele dokaj solidno deklaracijo (spisano v uglajenem diplomatskem jeziku) v smislu krepitve in modernizacije Zavezništva. Za to je bilo potrebno soglasje vseh. Na srečanju v Bruslju leta 2017, ki se ga je prvič udeležil predsednik Trump, ga recimo ni bilo. Ni prvič, da je Nato, kljub razhajanjem, znal strniti vrste. Spomniti velja na huda nesoglasja ob sueški krizi leta 1956 ali ob posredovanju ZDA v Iraku leta 2003. Zdi se, da je vsako kresanje stališč za nekaj dobro. Kot bi dejal generalni sekretar Stoltenberg: "Retorika ni vedno najboljša, je pa zato vsebina."

 

V kratki in pozitivno naravnani deklaraciji je pravzaprav moč najti vse poudarke, ki jih Zavezništvo v tem trenutku potrebuje. Zavezanost solidarnosti, se pravi kolektivni obrambi oziroma členu 5 Washingtonske  pogodbe, severno-atlantski povezavi in skupnim vrednotam. Pripravljenost Nato sil se naj bi še izboljšala, zadržala tehnološka prednost in uveljavljal 360-stopinj pristop varnosti.  Mimogrede vojaški del Nata je bil kljub omenjenim puščicam, ki so švigale med političnimi vrhovi  v zadnjih mesecih, ne samo v zelo dobrem stanju, ampak se je okrepil. 

 

Zaveznice so se ponovno zavezale (tudi Slovenija), da bodo  svoje obrambne izdatke zvišale na 2 % DBP in od tega 20% namenile za oborožitev in opremo. Med nevarnostmi, s katerimi se srečuje zavezništvo, se na prvih dveh mestih omenjajo ruska agresivna dejanja in terorizem. Nato ostaja odprt za dialog in konstruktivne odnose z Rusijo, ko jih bo ta s svojimi dejanji omogočila. 

 

Posebna pozornost se namenja varnosti komunikacij, vključno z 5G, kibernetičnim napadom in hibridnim grožnjam ter tudi vesolju. Kot v podobnih dokumentih v preteklosti se ne pozablja na partnerstva, sodelovanje z EU in OZN, na politiko odprtih vrat in ne nazadnje na Afganistan.

Skupina strokovnjakov naj bi pod vodstvom generalnega sekretarja (na francosko-nemško pobudo) postregla s predlogi, kako okrepiti Natovo politično dimenzijo, vključno s posvetovanji in s tem strateško koherentnost. Predpostavljam, da bodo predlogi zajeli tudi na vlogo Zavezništva v prihodnje.

 

Velja poudariti, kar so mediji večinoma spregledali, da so v deklaraciji države Nata Kitajsko prvič opredelile kot strateški, se pravi izredno pomemben izziv. V diplomatskem leporečju so sicer zapisale: "Zavedamo se, da rastoč vpliv Kitajske in mednarodne  politike predstavljajo tako priložnosti kot  izzive, ki jih bomo naslovili skupaj, kot Zavezništvo."  Kitajska vsekakor predstavlja izredno pomembnega gospodarskega partnerja na eni strani. Na drugi, pa so ji svoboda govora, demokratične volitve in vladavina prava tuje. To pa so vrednote, ki jih naj bi Zavezništvo branilo. Po mnenju generalnega sekretarja Stoltenberga bi morali Kitajsko čim prej pridobiti, da se pridruži dogovorom o nadzoru nad oborožitvijo. Zopet drugi pa že razmišljajo o oblikovanju sveta Nato - Kitajska, foruma za razgovore po vzoru telesa z Rusijo.

 

Deklaracijo, v kateri je vsak našel nekaj zase in ki je prekrila različnost pogledov, kar za skupino skoraj trideset držav (Severna Makedonija se bo pridružila spomladi prihodnje leto) ni kaj nenavadnega, bo treba udejanjiti. Predstavlja akcijski načrt za prihodnje mesece oziroma do leta 2021, ko se pričakuje nov vrh Nata. 

 

Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. Vedenje ameriškega predsednika v Londonu je bilo v primerjavi s prejšnjimi srečanji, konstruktivno, skoraj zgledno. Branil je Nato. Od tega, kako uspešno se bomo z nasprotji soočili oziroma jih razrešili, je v veliki meri odvisna prihodnost povezave. 

 

Vprašanje delitve bremen se rešuje. V zadnjih letih so evropske članice in Kanada na področju obrambnih izdatkov dosegle pomembne premike. V zadnjih petih letih so namenile dodatnih dobrih sto milijard dolarjev. Precej zahvaljujoč pritiskom Trumpa in ruskemu početju na vzhodu Evrope in v Siriji. Vendar to vprašanje ostaja na dnevnem redu.

 

Krešejo se mnenja glede terorizma. Za Francijo in Turčijo ta predstavlja osrednjo nevarnost, s katero se danes sooča Zavezništvo. Vendar tudi med njima obstajajo velike razlike o tem, kdo so pravzaprav teroristi. Različni so tudi pogledi glede ruske nevarnosti. Za Balte, Poljake in najbrž tudi Nemce in še koga Rusija predstavlja največjo nevarnost, kar pa očitno ne velja za Francijo ali Turčijo.

 

Ni enotnosti tudi glede zagotavljanja evropske varnosti v prihodnjih letih. Za Francijo ni dileme. Evropa, EU mora za svojo varnost poskrbeti sama. Na obrambnem področju mora postati strateško avtonomna. V tem smislu tudi vidi PESCO (Stalno strukturno sodelovanje), Evropski obrambni sklad in druge oblike tesnejšega sodelovanja članic EU na obrambnem področju. Nemčija in tudi vrsta drugih pa v omenjenem vidijo krepitev evropskega stebra Nata. Evropa po njihovem, in tu jim je potrebno pritegniti, namreč še dolgo ne  bo sposobna sama poskrbeti za svojo obrambo, se pravi brez Nata oziroma ZDA. Res pa je, in tega se moramo Evropejci zavedati in se na to ustrezno pripravljati, da bo pozornost ZDA čedalje bolj kot na Evropo usmerjena na Azijo in Pacifik, se pravi Kitajsko. 

 

Nato se je v preteklosti in se bo moral tudi v prihodnosti (če hoče ostati relevanten) prilagajati novim varnostnim izzivom, ki jih predstavljalo nove tehnologije in geopolitične napetosti. Evropske članice bomo morale v njem v prihodnje prevzeti večjo vlogo in s tem večje breme. To velja tudi za Slovenijo. Bojim se, da bo za njo tudi v prihodnje problem, kako zagotoviti ustrezno pozornost varnostnim vprašanjem in zadostna sredstva v obrambne namene  ter kako jih čim bolj racionalno uporabiti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
1
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.990
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.786
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.468
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.845
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.129
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.611
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.918
08/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.493
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.625
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.521