Komentar

70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej

Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. Vedenje ameriškega predsednika Trumpu v Londonu je bilo v primerjavi s prejšnjimi srečanji konstruktivno, skoraj zgledno. Branil je Nato. Od tega, kako uspešno se bomo z nasprotji soočili oziroma jih razrešili, je v veliki meri odvisna prihodnost povezave.

09.12.2019 20:30
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Nato   London   srečanje   Velika Britanija   Turčija   Donald Trump   ZDA   Francija   Sirija

Foto: Twitter

Tako bi lahko dejali po nedavnem londonskem srečanju vodji držav Zavezništva. Pred srečanjem je bilo podanih kar nekaj izjav, ki so, blago rečeno, vnašale nemir med članice in povzročale negotovost glede uspeha srečanja in prihodnosti Nata. V nekem trenutku se je celo porajal občutek, da se gredo voditelji nekaterih pomembnih članic nekakšno viharjenje možganov (po angleško brain storming), kako čim bolj zamajati severno-atlantski čoln. Ameriški pedsednik Trump se je, kot običajno v zadnjih treh letih, pritoževal (upravičeno, vendar moti način), da ZDA v Zavezništvu nosijo nesorazmerno veliko breme. Spraševal se je, zakaj bi ZDA izpolnjevale obveznosti do članic, ki se ne držijo dogovora o višini obrambnih izdatkov. Še bolj sta s svojimi dejanji in izjavami zbujala pozornost francoski in turški predsednik. Macron ni bil povsem prepričan, da bi ZDA spoštovale 5. člen Washingtonske pogodbe in se zavzel za evropsko avtonomijo na obrambnem področju. Američanom in Turkom je očital (upravičeno, vendar za to bi lahko uporabil ustrezne kanale, stran od oči javnosti) soliranje v severni Siriji. V svojem viharjenju možganov je šel celo tako daleč, da je Nato označil za možgansko mrtvega. Podobno diagnozo je za francoskega predsednika postavil njegov turški pandan Erdogan. Macronu je zameril očitek, da se je Turčija spravila nad sirske Kurde, zaveznike v boju Francije, ZDA, Nata itd. zoper Islamsko državo. Erdogan naj bi imel celo namero blokirati Natov načrt obrambe baltskih držav in Poljske, če zaveznice organizacije sirskih Kurdov - Ljudskih zaščitnih enot (YPG)  ne razglasijo za teroristično. Že pred tem je namesto od Američanov ali Evropejcev od Rusov nabavil protiraketni sistem S-400. Vse to je v medijih močno odmevalo.

 

Srečanje v Londonu je nasprotno potekalo, kot se spodobi za priliko – praznovanje 70-te obletnice najbolj uspešnega zavezništva v zgodovini. Ni bilo vročih razprav, obtoževanj in povišanih tonov, ki so se napovedovali v sporih glede bremen in strategije. Vodje držav so sprejele dokaj solidno deklaracijo (spisano v uglajenem diplomatskem jeziku) v smislu krepitve in modernizacije Zavezništva. Za to je bilo potrebno soglasje vseh. Na srečanju v Bruslju leta 2017, ki se ga je prvič udeležil predsednik Trump, ga recimo ni bilo. Ni prvič, da je Nato, kljub razhajanjem, znal strniti vrste. Spomniti velja na huda nesoglasja ob sueški krizi leta 1956 ali ob posredovanju ZDA v Iraku leta 2003. Zdi se, da je vsako kresanje stališč za nekaj dobro. Kot bi dejal generalni sekretar Stoltenberg: "Retorika ni vedno najboljša, je pa zato vsebina."

 

V kratki in pozitivno naravnani deklaraciji je pravzaprav moč najti vse poudarke, ki jih Zavezništvo v tem trenutku potrebuje. Zavezanost solidarnosti, se pravi kolektivni obrambi oziroma členu 5 Washingtonske  pogodbe, severno-atlantski povezavi in skupnim vrednotam. Pripravljenost Nato sil se naj bi še izboljšala, zadržala tehnološka prednost in uveljavljal 360-stopinj pristop varnosti.  Mimogrede vojaški del Nata je bil kljub omenjenim puščicam, ki so švigale med političnimi vrhovi  v zadnjih mesecih, ne samo v zelo dobrem stanju, ampak se je okrepil. 

 

Zaveznice so se ponovno zavezale (tudi Slovenija), da bodo  svoje obrambne izdatke zvišale na 2 % DBP in od tega 20% namenile za oborožitev in opremo. Med nevarnostmi, s katerimi se srečuje zavezništvo, se na prvih dveh mestih omenjajo ruska agresivna dejanja in terorizem. Nato ostaja odprt za dialog in konstruktivne odnose z Rusijo, ko jih bo ta s svojimi dejanji omogočila. 

 

Posebna pozornost se namenja varnosti komunikacij, vključno z 5G, kibernetičnim napadom in hibridnim grožnjam ter tudi vesolju. Kot v podobnih dokumentih v preteklosti se ne pozablja na partnerstva, sodelovanje z EU in OZN, na politiko odprtih vrat in ne nazadnje na Afganistan.

Skupina strokovnjakov naj bi pod vodstvom generalnega sekretarja (na francosko-nemško pobudo) postregla s predlogi, kako okrepiti Natovo politično dimenzijo, vključno s posvetovanji in s tem strateško koherentnost. Predpostavljam, da bodo predlogi zajeli tudi na vlogo Zavezništva v prihodnje.

 

Velja poudariti, kar so mediji večinoma spregledali, da so v deklaraciji države Nata Kitajsko prvič opredelile kot strateški, se pravi izredno pomemben izziv. V diplomatskem leporečju so sicer zapisale: "Zavedamo se, da rastoč vpliv Kitajske in mednarodne  politike predstavljajo tako priložnosti kot  izzive, ki jih bomo naslovili skupaj, kot Zavezništvo."  Kitajska vsekakor predstavlja izredno pomembnega gospodarskega partnerja na eni strani. Na drugi, pa so ji svoboda govora, demokratične volitve in vladavina prava tuje. To pa so vrednote, ki jih naj bi Zavezništvo branilo. Po mnenju generalnega sekretarja Stoltenberga bi morali Kitajsko čim prej pridobiti, da se pridruži dogovorom o nadzoru nad oborožitvijo. Zopet drugi pa že razmišljajo o oblikovanju sveta Nato - Kitajska, foruma za razgovore po vzoru telesa z Rusijo.

 

Deklaracijo, v kateri je vsak našel nekaj zase in ki je prekrila različnost pogledov, kar za skupino skoraj trideset držav (Severna Makedonija se bo pridružila spomladi prihodnje leto) ni kaj nenavadnega, bo treba udejanjiti. Predstavlja akcijski načrt za prihodnje mesece oziroma do leta 2021, ko se pričakuje nov vrh Nata. 

 

Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. Vedenje ameriškega predsednika v Londonu je bilo v primerjavi s prejšnjimi srečanji, konstruktivno, skoraj zgledno. Branil je Nato. Od tega, kako uspešno se bomo z nasprotji soočili oziroma jih razrešili, je v veliki meri odvisna prihodnost povezave. 

 

Vprašanje delitve bremen se rešuje. V zadnjih letih so evropske članice in Kanada na področju obrambnih izdatkov dosegle pomembne premike. V zadnjih petih letih so namenile dodatnih dobrih sto milijard dolarjev. Precej zahvaljujoč pritiskom Trumpa in ruskemu početju na vzhodu Evrope in v Siriji. Vendar to vprašanje ostaja na dnevnem redu.

 

Krešejo se mnenja glede terorizma. Za Francijo in Turčijo ta predstavlja osrednjo nevarnost, s katero se danes sooča Zavezništvo. Vendar tudi med njima obstajajo velike razlike o tem, kdo so pravzaprav teroristi. Različni so tudi pogledi glede ruske nevarnosti. Za Balte, Poljake in najbrž tudi Nemce in še koga Rusija predstavlja največjo nevarnost, kar pa očitno ne velja za Francijo ali Turčijo.

 

Ni enotnosti tudi glede zagotavljanja evropske varnosti v prihodnjih letih. Za Francijo ni dileme. Evropa, EU mora za svojo varnost poskrbeti sama. Na obrambnem področju mora postati strateško avtonomna. V tem smislu tudi vidi PESCO (Stalno strukturno sodelovanje), Evropski obrambni sklad in druge oblike tesnejšega sodelovanja članic EU na obrambnem področju. Nemčija in tudi vrsta drugih pa v omenjenem vidijo krepitev evropskega stebra Nata. Evropa po njihovem, in tu jim je potrebno pritegniti, namreč še dolgo ne  bo sposobna sama poskrbeti za svojo obrambo, se pravi brez Nata oziroma ZDA. Res pa je, in tega se moramo Evropejci zavedati in se na to ustrezno pripravljati, da bo pozornost ZDA čedalje bolj kot na Evropo usmerjena na Azijo in Pacifik, se pravi Kitajsko. 

 

Nato se je v preteklosti in se bo moral tudi v prihodnosti (če hoče ostati relevanten) prilagajati novim varnostnim izzivom, ki jih predstavljalo nove tehnologije in geopolitične napetosti. Evropske članice bomo morale v njem v prihodnje prevzeti večjo vlogo in s tem večje breme. To velja tudi za Slovenijo. Bojim se, da bo za njo tudi v prihodnje problem, kako zagotoviti ustrezno pozornost varnostnim vprašanjem in zadostna sredstva v obrambne namene  ter kako jih čim bolj racionalno uporabiti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
0
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Poziv k končanju vojne: "Mir ni popuščanje in mirovniki niso strahopetci. Mirovniki so najpogumnejši branilci človeštva."
13
19.04.2022 22:00
Jeffrey Sachs je prvopodpisani na pozivu vodilnih članov Mreže Združenih narodov za rešitve in trajnostni razvoj ter Mreže ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Na napačni strani zgodovine: Moralni kompas Putinovih apologetov leži zakopan globoko pod ruševinami Mariupola
28
18.04.2022 19:00
Antifašizem in antinacizem sta osnovni vrednoti vsakega demokrata. Tako kot antikomunizem. Putin s svojimi blodnjami o nekakšni ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.052
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.202
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.093
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.686
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.433
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.220
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.187
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 965
09/
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 1.002
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.760