Razkrivamo

Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!

Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v Pekingu, podpirajo praktično vsi zahodni politiki oziroma vlade. Interpretirajo jih kot boj za demokracijo in človekove pravice, mladi hongkonški disident Joshua Wong pa ima potencial za Nobelovo nagrado. Na drugi strani se že desetletja drastično kršijo človekove pravice desetmilijonski ujgurski manjšini na severozahodu Kitajske. V zadnjem času se je represija nad njimi tako okrepila, da naj bi jih bilo že okoli milijon v koncentracijskih taboriščih, ki uradno ne obstajajo. A dejstvo je, da kitajske oblasti z muslimanskimi Ujguri ravnajo v nasprotju z vsemi mednarodnimi sporazumi in konvencijam, česar pa zahodne države ne vidijo. Oziroma se pretvarjajo, da ne vidijo in molčijo. Kar Zahod priznava prebivalcem Hongkonga, ne velja za Ujgure.

10.12.2019 20:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Kitajska   Ujguri   Hongkong   Joshua Wong   ZDA   Kongres   Donald Trump

V zadnjem desetletju je Peking zaostril ukrepe nad ujgurskimi skupnostmi. Represija vodi v nezadovoljstvo, ki se lahko posredno konča v ekstremizmu.

Šele v zadnjih tednih so pomembni zahodni mediji izpostavljali številne kršitve človekovih pravic, ki jih na skrajnem severozahodu države izvaja kitajska vlada. Svojo pozornost so namenili večinoma kitajski ujgurski muslimanski skupnosti v Sinkiangu, največji pokrajini na Kitajskem. Peking je kriv velikih zlorab človekovih pravic v škodo revnih in izoliranih manjšin. Morda pa je vseeno primerno postaviti kritiko Kitajske v širši okvir. Na primer Savdska Arabija je v primerjavi s Kitajsko skozi desetletja zakrivila večje zlorabe človekovih pravic, vključno usmrtitve, mučenja, dolgoletne zaporne kazni za manjše prekrške in tako naprej. Ženske so v Savdski Arabiji dobile volilno pravico šele leta 2015, imajo manj svobode in priložnosti v primerjavi z moškimi. Kljub temu zahodni politiki redko obsojajo Savdsko Arabijo na tak način kot Kitajsko. Razlog je v tem, da je Savdska Arabija velika prijateljica, medtem ko Kitajska zagotovo ni, in v tem tičijo dvojna merila. Savdska Arabija je zaveznica Amerike in Britanije še iz II. svetovne vojne, v glavnem zato, ker so v tej bližnjevzhodni državi največje rezerve nafte na svetu. 

 

Savdska avtokracija je že dolgo naklonjena ameriškim in britanskih poslovnim interesom, hkrati je država največji kupec zahodnega orožja. Savdijci so potrošili milijarde za moderno oborožitev, ki jo dobavljajo Amerika, Britanija, Francija itd., kar jim omogoča, da v sosednjem Jemnu že skoraj pet let vodijo destruktivno vojno. Vendar je mednarodni protest proti Savdijcem izbruhnil šele po naklepnem umoru novinarja Jamala Khashoggija oktobra 2018. To je vsaj delno posledica dejstva, da je imel Khashoggi, rojen Savdijec, tesne vezi z Zahodom in bil kolumnist časnika Washington Post.

 

 

Človekove pravice v kraljestvu Savdijcev so slaba šala, ampak Zahoda to ne moti. Biznis je biznis ...

 

 

Izrael, še en zahodni zaveznik na Bližnjem vzhodu, je v primerjavi s Kitajsko prav tako izkusil le skromno kritiko. Izraelske oblasti, ki doživljajo še večjo podporo Trumpove administracije, so med drugim Gazo spremenili v "zapor na prostem", kot ga je označila Amnesty International. Območje Gaze obsega ozemlje, ki je manjše od 400 kvadratnih kilometrov, na katerem pa živi skoraj dva milijona Palestincev v skrajno slabih razmerah.

 

 

Prevzgojni domovi ali koncentracijska taborišča

 

Medtem je Peking v avtonomni pokrajini Sinkiang v zadnjih letih precej povečal interniranje ujgurskih domačinov in tudi članov drugih muslimanskih skupin, na primer etničnih Kazahstancev. Ujgursko ljudstvo izvira iz osrednje in vzhodne Azije, danes jih je okoli 12 milijonov. Od tega jih 11 milijonov živi v Sinkiangu, večji del pripada sunitski veji islama. Poročajo, da je več kot milijon Ujgurov, skupaj z etničnimi Kazahstanci in drugimi, pridržanih v, kot jih imenuje Peking, "prevzgojnih domovih", ki so v resnici koncentracijska taborišča. V Sinkiangu je stotisoče ljudi pod nadzorom proti njihovi volji, zaprtih brez obsodbe samo zaradi svojega etničnega porekla. 

 

Ne gre spregledati nedavne teroristične dejavnosti, ki izvira iz Sinkianga. Olimpijske igre na Kitajskem je zasenčil teroristični napad na mesto Kašgar v Sinkiangu 4. avgusta 2008, v katerem je umrlo 16 policistov, enako število je bilo ranjenih. Ta zločin se je zgodil le štiri dni pred začetkom olimpijskih iger, storilca sta bila moška, eden v poznih dvajsetih, drugi v zgodnjih tridesetih letih; bila sta člana ujgurske skupnosti v Sinkiangu. Pozvala sta k "sveti vojni proti Kitajski". Storilca so opisali kot pripadnika ujgurskih separatističnih skupin, kot je Turška islamska stranka, ki je bila ustanovljena v Sinkiangu pred več kot 30 leti. 

 

Turška islamska stranka velja za teroristično organizacijo ne samo na Kitajskem in sosednjem Pakistanu, temveč tudi v Združenih državah, Rusiji in Evropski uniji. Konec julija 2011 je ponovno prišlo do posameznih terorističnih napadov v Kašgarju, v katerih je bilo ubitih več civilistov, izvedli so jih ujgurski skrajneži. Z ujgurskimi skrajneži pa povezujejo tudi druge teroristične napade na Kitajskem, na primer marca 2014 v Kunmingu na jugozahodu, ko so na železniški postaji napadalci z noži ubili več kot 30 ljudi. 

 

Dokumentirano je, da so se tisoči ujgurskih moških v preteklih letih pridružili terorističnim organizacijam, kot so Al Kaida, Islamska država in talibanom. Te skupine ideološko in finančno podpira Savdska Arabija. Maja 2017 je sirski veleposlanik na Kitajskem Imad Mustafa dejal, da se je do 5000 Ujgurov borilo v severni Siriji, nekateri pripadajo Islamski državi, vendar so tudi drugi, "pod lastno zastavo" promovirajo svojo neodvisno etnično stvar.

 

 

Zaradi ujgurskega vprašanja so odnosi med Kitajsko in Turčijo že nekaj časa precej napeti.

 

 

Najverjetneje obstajajo globlji razlogi za naraščanje terorizma v Sinkiangu. Ujgursko ljudstvo je dolga leta prenašalo zatiranje kitajskih vlad, v zadnjem desetletju je Peking zaostril ukrepe nad ujgurskimi skupnostmi. Represija vodi v nezadovoljstvo, ki se lahko posredno konča v ekstremizmu. Manjšina ujgurskih moških, ki doma ne vidi drugega kot mračno prihodnost, se je iz obupa odločila pridružiti ekstremističnim organizacijam in bije brezupne vojne v tujini. Namesto da bi si Peking prizadeval za politiko, ki bi skušala vključiti Ujgure in druge manjšine v kitajsko družbo, ali da bi spoštovala njihovo kulturo in način življenja, je večinoma izbral avtoritarne in škodljive metode. To je škodilo ugledu kitajske vlade v tujini, marginaliziralo zgoraj omenjene ljudi in povzročilo, da so se nekateri od njih radikalizirali.

 

 

Hongkong: Dvojna merila Zahoda

 

Na drugi strani Kitajske, na jugovzhodu, se družbeni nemiri nadaljujejo v Hongkongu, ki je pomembno komercialno središče s trgovinskimi in kulturnimi povezavami z zahodom. V Hongkongu prebiva sedem milijonov ljudi in je eno najbogatejših območij Kitajske. Povprečen zaslužek je malo manj kot 60.000 ameriških dolarjev na leto, kar je skoraj štirikrat več, kot je letni zaslužek tipičnega kitajskega državljana v celinski Kitajski.  

 

Več kot stoletje, vse do leta 1997, je bil Hongkong del britanskega imperija. Območje in njegovi prebivalci, zlasti protipekinški protestniki, so v očeh zahoda "naše vrste ljudje". V Hongkongu prevladujeta zahodna kultura in kapitalistični vpliv, mnogi protestniki so zaradi tega ideološko bliže zahodu kot Pekingu. Nekateri so pred ameriškim veleposlaništvom mahali z ameriškimi zastavami, ki so v tem mestu postale precej popularne.

 

Do večine zahodne pozornosti glede Hongkonga je Peking do protestnikov zavzel "mehak pristop" v primerjavi z mnogo tršimi dejanji proti Ujgurom, za katera niso bili potrebni sodni postopki. Za Peking je Hongkong tako pomemben in občutljiv, da si ne more privoščiti izgube nadzora zaradi ostrih ukrepov. Vendar si bo kitajska vlada verjetno prizadevala, da bi na kakršenkoli način zlomila "odpor", seveda ne pred očmi javnosti. Po drugi strani se lahko ujgurski muslimani zaradi revnega socialnega statusa in relativne nepoznanosti znajdejo pod naslovom "komu je sploh mar zanje". Huda stiska, v kateri so se znašli Ujguri, ni vzbudila pomembnejše pozornosti zahodnih institucij, zlasti v primerjavi z dolgotrajnim spremljanjem hongkonških protestov.

 

 

Ameriška podpora "nevladnikom"

 

Velik del nemirov v Hongkongu je posledica notranjega nestrinjanja. Vendar Nacionalna ustanova za demokracijo (NED), ki jo v veliki meri financira ameriški kongres, od leta 2014 tudi finančno podpira proteste v Hongkongu z milijoni dolarjev. Eden najpomembnejših hongkonških disidentov Joshua Wong je nedavno obiskal Washington, da bi dobil politično podporo Bele hiše in ameriškega kongresa. Treba je reči, da je Peking že preganjal triindvajsetletnega Wonga, ob različnih priložnostih so ga zaprli zaradi "nezakonitega zborovanja". Toda Wongova odločitev, da si bo prizadeval za ameriško podporo, je naivna in slabo premišljena, saj spodkopava namen protestnikov, da bi nanje gledali kot na neodvisno gibanje, ki deluje na lastno pobudo. Poleg tega dodaja oprijemljivo vsebino stališču Pekinga in njegovi (neresnični) trditvi, da shode podpirajo zgolj zunanje sile. Wong se je pred kratkim srečal s politiki, kot je Nancy Pelosi, predsednica predstavniškega doma kongresa, kar ni ušlo pozornosti Pekinga, saj je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Geng Shuang pozval Washington, naj "spoštuje kitajsko suverenost".

 

 

Komaj 23-letni Joshua Wong je eden izmed najopaznejših voditeljev protestov v Hongkongu.

 

 

Sredi septembra 2019 je Wong na Kapitolu v Washingtonu govoril v kongresu, prosil jih je, naj sprejmejo Zakon o človekovih pravicah in demokraciji, ki nedvomno pomeni vmešavanje v kitajske notranje zadeve. Ta novi zakon "zahteva od Washingtona, naj spremlja dejanja Pekinga v Hongkongu". Zakon o človekovih pravicah in demokraciji je prejšnji mesec dejansko podpisal predsednik Donald Trump. Kitajsko zunanje ministrstvo je jezno odreagiralo na ta ukrep. Peking je obljubil, da proti ZDA sprejel "nasprotne ukrepe", na pogovor so pozvali ameriškega veleposlanika na Kitajskem Terryja Branstada in zahtevali, naj se Washington neha vmešavati v kitajsko notranjo politiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.552
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.743
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.703
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.842
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.561
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.166
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.074
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 722
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.854
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 468