Razkrivamo

Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!

Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v Pekingu, podpirajo praktično vsi zahodni politiki oziroma vlade. Interpretirajo jih kot boj za demokracijo in človekove pravice, mladi hongkonški disident Joshua Wong pa ima potencial za Nobelovo nagrado. Na drugi strani se že desetletja drastično kršijo človekove pravice desetmilijonski ujgurski manjšini na severozahodu Kitajske. V zadnjem času se je represija nad njimi tako okrepila, da naj bi jih bilo že okoli milijon v koncentracijskih taboriščih, ki uradno ne obstajajo. A dejstvo je, da kitajske oblasti z muslimanskimi Ujguri ravnajo v nasprotju z vsemi mednarodnimi sporazumi in konvencijam, česar pa zahodne države ne vidijo. Oziroma se pretvarjajo, da ne vidijo in molčijo. Kar Zahod priznava prebivalcem Hongkonga, ne velja za Ujgure.

10.12.2019 20:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Kitajska   Ujguri   Hongkong   Joshua Wong   ZDA   Kongres   Donald Trump

V zadnjem desetletju je Peking zaostril ukrepe nad ujgurskimi skupnostmi. Represija vodi v nezadovoljstvo, ki se lahko posredno konča v ekstremizmu.

Šele v zadnjih tednih so pomembni zahodni mediji izpostavljali številne kršitve človekovih pravic, ki jih na skrajnem severozahodu države izvaja kitajska vlada. Svojo pozornost so namenili večinoma kitajski ujgurski muslimanski skupnosti v Sinkiangu, največji pokrajini na Kitajskem. Peking je kriv velikih zlorab človekovih pravic v škodo revnih in izoliranih manjšin. Morda pa je vseeno primerno postaviti kritiko Kitajske v širši okvir. Na primer Savdska Arabija je v primerjavi s Kitajsko skozi desetletja zakrivila večje zlorabe človekovih pravic, vključno usmrtitve, mučenja, dolgoletne zaporne kazni za manjše prekrške in tako naprej. Ženske so v Savdski Arabiji dobile volilno pravico šele leta 2015, imajo manj svobode in priložnosti v primerjavi z moškimi. Kljub temu zahodni politiki redko obsojajo Savdsko Arabijo na tak način kot Kitajsko. Razlog je v tem, da je Savdska Arabija velika prijateljica, medtem ko Kitajska zagotovo ni, in v tem tičijo dvojna merila. Savdska Arabija je zaveznica Amerike in Britanije še iz II. svetovne vojne, v glavnem zato, ker so v tej bližnjevzhodni državi največje rezerve nafte na svetu. 

 

Savdska avtokracija je že dolgo naklonjena ameriškim in britanskih poslovnim interesom, hkrati je država največji kupec zahodnega orožja. Savdijci so potrošili milijarde za moderno oborožitev, ki jo dobavljajo Amerika, Britanija, Francija itd., kar jim omogoča, da v sosednjem Jemnu že skoraj pet let vodijo destruktivno vojno. Vendar je mednarodni protest proti Savdijcem izbruhnil šele po naklepnem umoru novinarja Jamala Khashoggija oktobra 2018. To je vsaj delno posledica dejstva, da je imel Khashoggi, rojen Savdijec, tesne vezi z Zahodom in bil kolumnist časnika Washington Post.

 

 

Človekove pravice v kraljestvu Savdijcev so slaba šala, ampak Zahoda to ne moti. Biznis je biznis ...

 

 

Izrael, še en zahodni zaveznik na Bližnjem vzhodu, je v primerjavi s Kitajsko prav tako izkusil le skromno kritiko. Izraelske oblasti, ki doživljajo še večjo podporo Trumpove administracije, so med drugim Gazo spremenili v "zapor na prostem", kot ga je označila Amnesty International. Območje Gaze obsega ozemlje, ki je manjše od 400 kvadratnih kilometrov, na katerem pa živi skoraj dva milijona Palestincev v skrajno slabih razmerah.

 

 

Prevzgojni domovi ali koncentracijska taborišča

 

Medtem je Peking v avtonomni pokrajini Sinkiang v zadnjih letih precej povečal interniranje ujgurskih domačinov in tudi članov drugih muslimanskih skupin, na primer etničnih Kazahstancev. Ujgursko ljudstvo izvira iz osrednje in vzhodne Azije, danes jih je okoli 12 milijonov. Od tega jih 11 milijonov živi v Sinkiangu, večji del pripada sunitski veji islama. Poročajo, da je več kot milijon Ujgurov, skupaj z etničnimi Kazahstanci in drugimi, pridržanih v, kot jih imenuje Peking, "prevzgojnih domovih", ki so v resnici koncentracijska taborišča. V Sinkiangu je stotisoče ljudi pod nadzorom proti njihovi volji, zaprtih brez obsodbe samo zaradi svojega etničnega porekla. 

 

Ne gre spregledati nedavne teroristične dejavnosti, ki izvira iz Sinkianga. Olimpijske igre na Kitajskem je zasenčil teroristični napad na mesto Kašgar v Sinkiangu 4. avgusta 2008, v katerem je umrlo 16 policistov, enako število je bilo ranjenih. Ta zločin se je zgodil le štiri dni pred začetkom olimpijskih iger, storilca sta bila moška, eden v poznih dvajsetih, drugi v zgodnjih tridesetih letih; bila sta člana ujgurske skupnosti v Sinkiangu. Pozvala sta k "sveti vojni proti Kitajski". Storilca so opisali kot pripadnika ujgurskih separatističnih skupin, kot je Turška islamska stranka, ki je bila ustanovljena v Sinkiangu pred več kot 30 leti. 

 

Turška islamska stranka velja za teroristično organizacijo ne samo na Kitajskem in sosednjem Pakistanu, temveč tudi v Združenih državah, Rusiji in Evropski uniji. Konec julija 2011 je ponovno prišlo do posameznih terorističnih napadov v Kašgarju, v katerih je bilo ubitih več civilistov, izvedli so jih ujgurski skrajneži. Z ujgurskimi skrajneži pa povezujejo tudi druge teroristične napade na Kitajskem, na primer marca 2014 v Kunmingu na jugozahodu, ko so na železniški postaji napadalci z noži ubili več kot 30 ljudi. 

 

Dokumentirano je, da so se tisoči ujgurskih moških v preteklih letih pridružili terorističnim organizacijam, kot so Al Kaida, Islamska država in talibanom. Te skupine ideološko in finančno podpira Savdska Arabija. Maja 2017 je sirski veleposlanik na Kitajskem Imad Mustafa dejal, da se je do 5000 Ujgurov borilo v severni Siriji, nekateri pripadajo Islamski državi, vendar so tudi drugi, "pod lastno zastavo" promovirajo svojo neodvisno etnično stvar.

 

 

Zaradi ujgurskega vprašanja so odnosi med Kitajsko in Turčijo že nekaj časa precej napeti.

 

 

Najverjetneje obstajajo globlji razlogi za naraščanje terorizma v Sinkiangu. Ujgursko ljudstvo je dolga leta prenašalo zatiranje kitajskih vlad, v zadnjem desetletju je Peking zaostril ukrepe nad ujgurskimi skupnostmi. Represija vodi v nezadovoljstvo, ki se lahko posredno konča v ekstremizmu. Manjšina ujgurskih moških, ki doma ne vidi drugega kot mračno prihodnost, se je iz obupa odločila pridružiti ekstremističnim organizacijam in bije brezupne vojne v tujini. Namesto da bi si Peking prizadeval za politiko, ki bi skušala vključiti Ujgure in druge manjšine v kitajsko družbo, ali da bi spoštovala njihovo kulturo in način življenja, je večinoma izbral avtoritarne in škodljive metode. To je škodilo ugledu kitajske vlade v tujini, marginaliziralo zgoraj omenjene ljudi in povzročilo, da so se nekateri od njih radikalizirali.

 

 

Hongkong: Dvojna merila Zahoda

 

Na drugi strani Kitajske, na jugovzhodu, se družbeni nemiri nadaljujejo v Hongkongu, ki je pomembno komercialno središče s trgovinskimi in kulturnimi povezavami z zahodom. V Hongkongu prebiva sedem milijonov ljudi in je eno najbogatejših območij Kitajske. Povprečen zaslužek je malo manj kot 60.000 ameriških dolarjev na leto, kar je skoraj štirikrat več, kot je letni zaslužek tipičnega kitajskega državljana v celinski Kitajski.  

 

Več kot stoletje, vse do leta 1997, je bil Hongkong del britanskega imperija. Območje in njegovi prebivalci, zlasti protipekinški protestniki, so v očeh zahoda "naše vrste ljudje". V Hongkongu prevladujeta zahodna kultura in kapitalistični vpliv, mnogi protestniki so zaradi tega ideološko bliže zahodu kot Pekingu. Nekateri so pred ameriškim veleposlaništvom mahali z ameriškimi zastavami, ki so v tem mestu postale precej popularne.

 

Do večine zahodne pozornosti glede Hongkonga je Peking do protestnikov zavzel "mehak pristop" v primerjavi z mnogo tršimi dejanji proti Ujgurom, za katera niso bili potrebni sodni postopki. Za Peking je Hongkong tako pomemben in občutljiv, da si ne more privoščiti izgube nadzora zaradi ostrih ukrepov. Vendar si bo kitajska vlada verjetno prizadevala, da bi na kakršenkoli način zlomila "odpor", seveda ne pred očmi javnosti. Po drugi strani se lahko ujgurski muslimani zaradi revnega socialnega statusa in relativne nepoznanosti znajdejo pod naslovom "komu je sploh mar zanje". Huda stiska, v kateri so se znašli Ujguri, ni vzbudila pomembnejše pozornosti zahodnih institucij, zlasti v primerjavi z dolgotrajnim spremljanjem hongkonških protestov.

 

 

Ameriška podpora "nevladnikom"

 

Velik del nemirov v Hongkongu je posledica notranjega nestrinjanja. Vendar Nacionalna ustanova za demokracijo (NED), ki jo v veliki meri financira ameriški kongres, od leta 2014 tudi finančno podpira proteste v Hongkongu z milijoni dolarjev. Eden najpomembnejših hongkonških disidentov Joshua Wong je nedavno obiskal Washington, da bi dobil politično podporo Bele hiše in ameriškega kongresa. Treba je reči, da je Peking že preganjal triindvajsetletnega Wonga, ob različnih priložnostih so ga zaprli zaradi "nezakonitega zborovanja". Toda Wongova odločitev, da si bo prizadeval za ameriško podporo, je naivna in slabo premišljena, saj spodkopava namen protestnikov, da bi nanje gledali kot na neodvisno gibanje, ki deluje na lastno pobudo. Poleg tega dodaja oprijemljivo vsebino stališču Pekinga in njegovi (neresnični) trditvi, da shode podpirajo zgolj zunanje sile. Wong se je pred kratkim srečal s politiki, kot je Nancy Pelosi, predsednica predstavniškega doma kongresa, kar ni ušlo pozornosti Pekinga, saj je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Geng Shuang pozval Washington, naj "spoštuje kitajsko suverenost".

 

 

Komaj 23-letni Joshua Wong je eden izmed najopaznejših voditeljev protestov v Hongkongu.

 

 

Sredi septembra 2019 je Wong na Kapitolu v Washingtonu govoril v kongresu, prosil jih je, naj sprejmejo Zakon o človekovih pravicah in demokraciji, ki nedvomno pomeni vmešavanje v kitajske notranje zadeve. Ta novi zakon "zahteva od Washingtona, naj spremlja dejanja Pekinga v Hongkongu". Zakon o človekovih pravicah in demokraciji je prejšnji mesec dejansko podpisal predsednik Donald Trump. Kitajsko zunanje ministrstvo je jezno odreagiralo na ta ukrep. Peking je obljubil, da proti ZDA sprejel "nasprotne ukrepe", na pogovor so pozvali ameriškega veleposlanika na Kitajskem Terryja Branstada in zahtevali, naj se Washington neha vmešavati v kitajsko notranjo politiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
24
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,568
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,930
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,985
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,242
05/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,678
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,733
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,394
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,406
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,153
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,035