Razkrivamo

Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!

Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v Pekingu, podpirajo praktično vsi zahodni politiki oziroma vlade. Interpretirajo jih kot boj za demokracijo in človekove pravice, mladi hongkonški disident Joshua Wong pa ima potencial za Nobelovo nagrado. Na drugi strani se že desetletja drastično kršijo človekove pravice desetmilijonski ujgurski manjšini na severozahodu Kitajske. V zadnjem času se je represija nad njimi tako okrepila, da naj bi jih bilo že okoli milijon v koncentracijskih taboriščih, ki uradno ne obstajajo. A dejstvo je, da kitajske oblasti z muslimanskimi Ujguri ravnajo v nasprotju z vsemi mednarodnimi sporazumi in konvencijam, česar pa zahodne države ne vidijo. Oziroma se pretvarjajo, da ne vidijo in molčijo. Kar Zahod priznava prebivalcem Hongkonga, ne velja za Ujgure.

10.12.2019 20:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Kitajska   Ujguri   Hongkong   Joshua Wong   ZDA   Kongres   Donald Trump

V zadnjem desetletju je Peking zaostril ukrepe nad ujgurskimi skupnostmi. Represija vodi v nezadovoljstvo, ki se lahko posredno konča v ekstremizmu.

Šele v zadnjih tednih so pomembni zahodni mediji izpostavljali številne kršitve človekovih pravic, ki jih na skrajnem severozahodu države izvaja kitajska vlada. Svojo pozornost so namenili večinoma kitajski ujgurski muslimanski skupnosti v Sinkiangu, največji pokrajini na Kitajskem. Peking je kriv velikih zlorab človekovih pravic v škodo revnih in izoliranih manjšin. Morda pa je vseeno primerno postaviti kritiko Kitajske v širši okvir. Na primer Savdska Arabija je v primerjavi s Kitajsko skozi desetletja zakrivila večje zlorabe človekovih pravic, vključno usmrtitve, mučenja, dolgoletne zaporne kazni za manjše prekrške in tako naprej. Ženske so v Savdski Arabiji dobile volilno pravico šele leta 2015, imajo manj svobode in priložnosti v primerjavi z moškimi. Kljub temu zahodni politiki redko obsojajo Savdsko Arabijo na tak način kot Kitajsko. Razlog je v tem, da je Savdska Arabija velika prijateljica, medtem ko Kitajska zagotovo ni, in v tem tičijo dvojna merila. Savdska Arabija je zaveznica Amerike in Britanije še iz II. svetovne vojne, v glavnem zato, ker so v tej bližnjevzhodni državi največje rezerve nafte na svetu. 

 

Savdska avtokracija je že dolgo naklonjena ameriškim in britanskih poslovnim interesom, hkrati je država največji kupec zahodnega orožja. Savdijci so potrošili milijarde za moderno oborožitev, ki jo dobavljajo Amerika, Britanija, Francija itd., kar jim omogoča, da v sosednjem Jemnu že skoraj pet let vodijo destruktivno vojno. Vendar je mednarodni protest proti Savdijcem izbruhnil šele po naklepnem umoru novinarja Jamala Khashoggija oktobra 2018. To je vsaj delno posledica dejstva, da je imel Khashoggi, rojen Savdijec, tesne vezi z Zahodom in bil kolumnist časnika Washington Post.

 

 

Človekove pravice v kraljestvu Savdijcev so slaba šala, ampak Zahoda to ne moti. Biznis je biznis ...

 

 

Izrael, še en zahodni zaveznik na Bližnjem vzhodu, je v primerjavi s Kitajsko prav tako izkusil le skromno kritiko. Izraelske oblasti, ki doživljajo še večjo podporo Trumpove administracije, so med drugim Gazo spremenili v "zapor na prostem", kot ga je označila Amnesty International. Območje Gaze obsega ozemlje, ki je manjše od 400 kvadratnih kilometrov, na katerem pa živi skoraj dva milijona Palestincev v skrajno slabih razmerah.

 

 

Prevzgojni domovi ali koncentracijska taborišča

 

Medtem je Peking v avtonomni pokrajini Sinkiang v zadnjih letih precej povečal interniranje ujgurskih domačinov in tudi članov drugih muslimanskih skupin, na primer etničnih Kazahstancev. Ujgursko ljudstvo izvira iz osrednje in vzhodne Azije, danes jih je okoli 12 milijonov. Od tega jih 11 milijonov živi v Sinkiangu, večji del pripada sunitski veji islama. Poročajo, da je več kot milijon Ujgurov, skupaj z etničnimi Kazahstanci in drugimi, pridržanih v, kot jih imenuje Peking, "prevzgojnih domovih", ki so v resnici koncentracijska taborišča. V Sinkiangu je stotisoče ljudi pod nadzorom proti njihovi volji, zaprtih brez obsodbe samo zaradi svojega etničnega porekla. 

 

Ne gre spregledati nedavne teroristične dejavnosti, ki izvira iz Sinkianga. Olimpijske igre na Kitajskem je zasenčil teroristični napad na mesto Kašgar v Sinkiangu 4. avgusta 2008, v katerem je umrlo 16 policistov, enako število je bilo ranjenih. Ta zločin se je zgodil le štiri dni pred začetkom olimpijskih iger, storilca sta bila moška, eden v poznih dvajsetih, drugi v zgodnjih tridesetih letih; bila sta člana ujgurske skupnosti v Sinkiangu. Pozvala sta k "sveti vojni proti Kitajski". Storilca so opisali kot pripadnika ujgurskih separatističnih skupin, kot je Turška islamska stranka, ki je bila ustanovljena v Sinkiangu pred več kot 30 leti. 

 

Turška islamska stranka velja za teroristično organizacijo ne samo na Kitajskem in sosednjem Pakistanu, temveč tudi v Združenih državah, Rusiji in Evropski uniji. Konec julija 2011 je ponovno prišlo do posameznih terorističnih napadov v Kašgarju, v katerih je bilo ubitih več civilistov, izvedli so jih ujgurski skrajneži. Z ujgurskimi skrajneži pa povezujejo tudi druge teroristične napade na Kitajskem, na primer marca 2014 v Kunmingu na jugozahodu, ko so na železniški postaji napadalci z noži ubili več kot 30 ljudi. 

 

Dokumentirano je, da so se tisoči ujgurskih moških v preteklih letih pridružili terorističnim organizacijam, kot so Al Kaida, Islamska država in talibanom. Te skupine ideološko in finančno podpira Savdska Arabija. Maja 2017 je sirski veleposlanik na Kitajskem Imad Mustafa dejal, da se je do 5000 Ujgurov borilo v severni Siriji, nekateri pripadajo Islamski državi, vendar so tudi drugi, "pod lastno zastavo" promovirajo svojo neodvisno etnično stvar.

 

 

Zaradi ujgurskega vprašanja so odnosi med Kitajsko in Turčijo že nekaj časa precej napeti.

 

 

Najverjetneje obstajajo globlji razlogi za naraščanje terorizma v Sinkiangu. Ujgursko ljudstvo je dolga leta prenašalo zatiranje kitajskih vlad, v zadnjem desetletju je Peking zaostril ukrepe nad ujgurskimi skupnostmi. Represija vodi v nezadovoljstvo, ki se lahko posredno konča v ekstremizmu. Manjšina ujgurskih moških, ki doma ne vidi drugega kot mračno prihodnost, se je iz obupa odločila pridružiti ekstremističnim organizacijam in bije brezupne vojne v tujini. Namesto da bi si Peking prizadeval za politiko, ki bi skušala vključiti Ujgure in druge manjšine v kitajsko družbo, ali da bi spoštovala njihovo kulturo in način življenja, je večinoma izbral avtoritarne in škodljive metode. To je škodilo ugledu kitajske vlade v tujini, marginaliziralo zgoraj omenjene ljudi in povzročilo, da so se nekateri od njih radikalizirali.

 

 

Hongkong: Dvojna merila Zahoda

 

Na drugi strani Kitajske, na jugovzhodu, se družbeni nemiri nadaljujejo v Hongkongu, ki je pomembno komercialno središče s trgovinskimi in kulturnimi povezavami z zahodom. V Hongkongu prebiva sedem milijonov ljudi in je eno najbogatejših območij Kitajske. Povprečen zaslužek je malo manj kot 60.000 ameriških dolarjev na leto, kar je skoraj štirikrat več, kot je letni zaslužek tipičnega kitajskega državljana v celinski Kitajski.  

 

Več kot stoletje, vse do leta 1997, je bil Hongkong del britanskega imperija. Območje in njegovi prebivalci, zlasti protipekinški protestniki, so v očeh zahoda "naše vrste ljudje". V Hongkongu prevladujeta zahodna kultura in kapitalistični vpliv, mnogi protestniki so zaradi tega ideološko bliže zahodu kot Pekingu. Nekateri so pred ameriškim veleposlaništvom mahali z ameriškimi zastavami, ki so v tem mestu postale precej popularne.

 

Do večine zahodne pozornosti glede Hongkonga je Peking do protestnikov zavzel "mehak pristop" v primerjavi z mnogo tršimi dejanji proti Ujgurom, za katera niso bili potrebni sodni postopki. Za Peking je Hongkong tako pomemben in občutljiv, da si ne more privoščiti izgube nadzora zaradi ostrih ukrepov. Vendar si bo kitajska vlada verjetno prizadevala, da bi na kakršenkoli način zlomila "odpor", seveda ne pred očmi javnosti. Po drugi strani se lahko ujgurski muslimani zaradi revnega socialnega statusa in relativne nepoznanosti znajdejo pod naslovom "komu je sploh mar zanje". Huda stiska, v kateri so se znašli Ujguri, ni vzbudila pomembnejše pozornosti zahodnih institucij, zlasti v primerjavi z dolgotrajnim spremljanjem hongkonških protestov.

 

 

Ameriška podpora "nevladnikom"

 

Velik del nemirov v Hongkongu je posledica notranjega nestrinjanja. Vendar Nacionalna ustanova za demokracijo (NED), ki jo v veliki meri financira ameriški kongres, od leta 2014 tudi finančno podpira proteste v Hongkongu z milijoni dolarjev. Eden najpomembnejših hongkonških disidentov Joshua Wong je nedavno obiskal Washington, da bi dobil politično podporo Bele hiše in ameriškega kongresa. Treba je reči, da je Peking že preganjal triindvajsetletnega Wonga, ob različnih priložnostih so ga zaprli zaradi "nezakonitega zborovanja". Toda Wongova odločitev, da si bo prizadeval za ameriško podporo, je naivna in slabo premišljena, saj spodkopava namen protestnikov, da bi nanje gledali kot na neodvisno gibanje, ki deluje na lastno pobudo. Poleg tega dodaja oprijemljivo vsebino stališču Pekinga in njegovi (neresnični) trditvi, da shode podpirajo zgolj zunanje sile. Wong se je pred kratkim srečal s politiki, kot je Nancy Pelosi, predsednica predstavniškega doma kongresa, kar ni ušlo pozornosti Pekinga, saj je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Geng Shuang pozval Washington, naj "spoštuje kitajsko suverenost".

 

 

Komaj 23-letni Joshua Wong je eden izmed najopaznejših voditeljev protestov v Hongkongu.

 

 

Sredi septembra 2019 je Wong na Kapitolu v Washingtonu govoril v kongresu, prosil jih je, naj sprejmejo Zakon o človekovih pravicah in demokraciji, ki nedvomno pomeni vmešavanje v kitajske notranje zadeve. Ta novi zakon "zahteva od Washingtona, naj spremlja dejanja Pekinga v Hongkongu". Zakon o človekovih pravicah in demokraciji je prejšnji mesec dejansko podpisal predsednik Donald Trump. Kitajsko zunanje ministrstvo je jezno odreagiralo na ta ukrep. Peking je obljubil, da proti ZDA sprejel "nasprotne ukrepe", na pogovor so pozvali ameriškega veleposlanika na Kitajskem Terryja Branstada in zahtevali, naj se Washington neha vmešavati v kitajsko notranjo politiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.621
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.443
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.214
04/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.094
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.114
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.311
07/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.146
08/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.934
09/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.239
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 871