Razkrivamo

Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!

V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma o spremembah obstoječe zakonodaje, ki ureja javno zdravstveno zavarovanje. Predlog je prva v parlamentarno proceduro vložila Levica, ki je zaradi domnevnega neupoštevanja svojih zahtev prav glede ukinitve dopolnilnega zavarovanja formalno prekinila sodelovanje s koalicijo Marjana Šarca. Toda Levica ni edina stranka, ki bi spreminjala obstoječi zakon oziroma dopolnilno zdravstveno zavarovanje - je le najbolj radikalna v svojih zahtevah. O tem, da gre pri zdravstvenem zavarovanju za izjemno pomembno vprašanje, kjer populistična retorika nima kaj iskati, so si strokovnjaki sicer enotni. Vseeno pa obstaja skrb, da bi ceneni populizem Levice padel na plodna tla tudi pri drugih strankah in posledično zbral dovolj podpore za spremembe zakona. Morda se je prav tega ustrašil predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln, ki je poslancem, ministroma za zdravje in finance pred jutrišnjo sejo državnega zbora poslal celo krajšo analizo, iz katere je razvidno, da so predlagane spremembe ekonomsko nevzdržne, popolnoma nepremišljene in pomenijo kvečjemu še večjo monopolizacijo zdravstvenega zavarovanja.

15.12.2019 19:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   državni zbor   dopolnilno zdravstveno zavarovanje   Aleš Šabeder   ZZZS   Vzajemna   Aleš Miklen   Anton Horvatič   Griffin

Foto: Facebook / Anton Horvatič

Populistični predlog sprememb zdravstvenega zavarovanja in ukinitve dopolnilnega zavarovanja Slovenijo vrača v leto 1992. Torej v sistem, ki se je že pred 27 leti izkazal kot neučinkovit in podfinanciran. Spodbuja popolni monopol na področju zbiranja in razdelitve 3,5 milijarde evrov, ki jih na leto namenimo zdravstvu.

Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne, se je odločil za potezo, ki je v slovenskem prostoru relativno redka, predstavlja pa vse tisto, kar v svojih komentarjih na portalu+ opisuje naš kolega Miha Burger: aktivno državljanstvo. To je sicer kvaliteta, ki ni odvisna od položaja, funkcije, spola, veroizpovedi ali katere koli druge osebne okoliščine. Aktivno državljanstvo pomeni, da se človek oglasi, ko je mnenja, da se dogaja nekaj, kar ni prav in kar zahteva njegovo reakcijo. Ideje in utopične zamisli stranke Levica, ki spretno jadra na cenenem populizmu, so z zahtevami po radikalnih spremembah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju dosegle kritično točko. Poslanci bodo na 14. redni seji, ki se prične v ponedeljek, 16. decembra, odločali o predlogu, katerega idejna mati je ravno stranka Levica. Po oceni Aleša Mikelna gre za predlog zakona, ki "posega v delovanje obsežnega javnega zdravstvenega sistema, kar bo imelo posledice za vse državljanke in državljane". Zaradi tega je, pravi Mikeln, "naša profesionalna dolžnost, da vas v imenu stroke pred odločanjem seznanimo s ključnimi strokovnimi argumenti in podatki ter dolgoročnimi posledicami".

 

Javni poziv je torej v prvi vrsti namenjen poslancem državnega zbora, naslovljen pa je tudi na finančnega ministra in Aleša Šabedra, ministra za zdravje. Prav slednji bo v prihajajočem tednu v posebej kočljivem položaju zaradi svoje dvoličnosti. Gospod minister namreč govori različne stvari pred različnim poslušalstvom. Prejšnji teden je bil gost managerskega kluba Griffin, ki ga organizira Anton Horvatič. Šabeder je pred zbranimi managerji zelo realistično in trezno razlagal dejstva o zdravstvu. Problem je v tem, da so te izjave precej drugačne od tistih, ki jih minister namenja javnosti in političnim partnerjem, še zlasti stranki Levica. O njenih idejah glede solidarnosti - ki jih je zdaj do določene mere posvojila tudi Šarčeva stranka LMŠ - Šabeder prejšnji teden pred managerji ni deloval niti malo navdušen. Še več, razlagal jim je, da se sploh ne strinja z njimi (z Levico in LMŠ namreč). Kako naj si razlagamo takšno dvoličnost, zlasti pa, kaj naj si o svojem ministru za zdravje misli predsednik vlade Marjan Šarec?

 

 

Aleš Mikeln, predsednik uprave zavarovalnice Vzajemna. (Foto: Mediaspeed)

 

 

A če se vrnemo k javnemu pozivu poslancem, ki ga je pred dnevi predstavil šef Vzajemne: po njegovem imajo predlagane spremembe sistema zdravstvenega varstva oziroma zavarovanja toliko pomanjkljivosti in so tako nepremišljene in tudi ekonomsko nedodelane, da bi jih morali v državnem zboru zavrniti. Po Mikelnovem mnenju slovensko zdravstvo nujno potrebuje celovito zdravstveno reformo, vendar ne takšne, kakršno zahteva Levica. Slovenija potrebuje reformo, ki bo osredotočena na plačnike zdravstvenih prispevkov in premij, predvsem na uporabnike zdravstva. Na ljudi torej. Govorimo zdravstvu, ki bo delovalo po meri človeka, ne pa na temelju ideologije politike. 

 

Ključni problemi predlaganih sprememb pa so po analizi Vzamenje, ki se opira tudi na mnenje ZZZS, sledeči:

 

 

1. Finančna nevzdržnost predloga 

 

Predlagane spremembe ogrožajo dolgoročno finančno vzdržnost sistema zdravstvenega varstva, saj ne zagotavljajo stabilnih in zadostnih virov financiranja zdravstva, kar lahko zelo hitro ogrozi dostopnost in zdravstveno varnost ljudi.

 

  • Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je 9. 12. 2019 opozoril, da višina predlaganega pavšala 29 evrov ne zagotavlja pokritja vseh povečanih odhodkov ZZZS zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (!), temveč povzroča celo primanjkljaj v proračunu v višini okoli 70 milijonov evrov letno (!). Po izračunih ZZZS bi moral pavšalni prispevek v letu 2021 znašati najmanj 32,4 evra.

 

  • Predlog predvideva letno valorizacijo pavšala s koeficientom povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. To za dolgoročno stabilnost ni dovolj, saj je v zdravstvu pravo merilo medicinska inflacija, ki je posledica staranja prebivalstva, novih zdravil, tehnologij in metodologij zdravljena in ne nazadnje tudi pritiska na rast plač v zdravstvu.

 

  • Predlog sprememb izhaja iz predpostavke, da bo z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja na voljo 40 do 50 milijonov evrov, ki naj bi jih danes zdravstvene zavarovalnice porabile za svoje stroške, kar je zavajajoč in napačen podatek. Ko odštejemo vse državi plačane prispevke in davke gre dejansko za okoli 20 milijonov. 

 

  • ZZZS navaja, da bi predlagani način nadomestitve dopolnilnega zavarovanja prinesel administrativne ovire za izplačevalce dohodkov, finančno upravo in ZZZS. Med drugim bo po njihovih ugotovitvah treba dodatno voditi evidence o obračunanih in plačnih obveznostih, dopolniti informacijske rešitve ter zagotoviti dodatne kadre na finančni upravi. S predlogom bodo tako nastali novi administrativni stroški. 

 

  • Politika kot enega od razlogov za drugo fazo sprememb omenja tudi večjo solidarnost pri zbiranju zdravstvenih prispevkov, pri čemer se pozablja, da je solidarnost po dohodku danes že izjemno visoka v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Na ta način danes zberemo 85 odstotkov denarja. 15 odstotkov ga zberemo z dopolnilnim zavarovanjem po medgeneracijski solidarnosti (socialno ogroženi pa so oproščeni plačila premij), najbolj nesolidarnih pa je še dodatnih skoraj 500 milijonov sredstev v našem zdravstvu, ki so zbrana povsem samoplačniško. Spodnja tabela prikazuje visoko raven solidarnosti financiranja zdravstva, saj financiranje v obveznem zdravstvenem zavarovanju nima socialne kapice.

 

http://ceckarije.si/wp-content/uploads/2019/10/placeprispevki2019.jpg

 

 

  • Država mora imeti za dolgoročno zdravstveno varnost državljank in državljanov predviden scenarij, na kakšen način bo delovalo in financirano zdravstvo, ko se z javnimi sredstvi ne bo zbralo dovolj denarja.

 

 

2. Sistemska vloga dopolnilnega zavarovanja

 

  • Razlog za prehod na obstoječi sistem dopolnilnega zavarovanja je bil v vzpostavitvi sistema, ki bo poskrbel za sistemsko zbiranje zasebnih sredstev, saj se je na ta način poskušalo izogniti finančnemu kolapsu zdravstvenega sistema – zaradi tveganosti financiranja zdravstva samo z javnim denarjem je bil del stroškov prenesen na zasebna sredstva.

 

  • V dvajsetih letih od uvedbe je politika finančne težave zdravstva reševala prav s prenosom deležev kritij na dopolnilno zavarovanje, ki je bilo tako vsa ta leta amortizer financiranja zdravstva, saj sta politika in ZZZS v primeru izgub preprosto povečala tiste deleže v cenah zdravstvenih storitev, ki jih krijejo zavarovalnice. Na ta način so se posredno na zavarovance prikrito prenašali stroški iz javnega financiranja, da je zdravstvo lahko ohranjalo stabilnost in enako obsežno košarico pravic.

 

Levica na stežaj odprla Pandorino skrinjico populizma v (javnem) zdravstvu. (Foto: Mediaspeed)

 

 

Dopolnilno zavarovanje je bilo uvedeno kot alternativa nenehnemu poviševanju prispevnih stopenj v obveznem zavarovanju in je odigralo pomembno vlogo v stabilizaciji financ za zdravstvo. S tem je podpiralo osnovno izhodišče politike, da v Sloveniji ohranimo nezmanjšan obseg pravic, kar je omogočala tudi visoka stopnja zavarovanosti. Za razliko od drugih držav nekdanjega vzhodnega bloka Sloveniji ni bilo potrebno starejših in bolnih obremeniti z visokimi plačili iz žepa.

 

  • Od leta 2008 je naša država sredstva za zdravstvo samo z obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem postopno povečala za več kot milijardo letno, največ od 2013 dalje, pri čemer ni podatkov, koliko so temu sledili tudi rezultati, kot na primer večja dostopnost.

 

 

  • Opomba: 2019 ZZZS: plan 3.055 mio EUR, ocena 3.242 mio EUR

  • Vir: ZZZS Letna poročila, SZZ S obrazci

  • Maja 2012 je bil sprejet Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je zmanjšal odstotke vrednosti zdravstvenih storitev, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za 5 odstotnih točk. Prihranek ZZZS na letni ravni je bil ocenjen na 66,3 milijonov evrov, kar je omogočilo znižanje odhodkov v ZZZS v letu 2013. 




3. Popolna monopolizacija zdravstva

 

Predlog spremeb zakona se vrača nazaj v leto 1992, in sicer v sistem, ki se je že pred več kot 20 leti izkazal kot neučinkovit in podfinanciran. Spodbuja popolni monopol na področju ne le zbiranja, temveč tudi  razdelitve 3,5 milijarde letnega denarja za zdravstvo. Monopoli so se na drugih področjih v državi že izkazali za izrazito slabšo alternativo za uporabnike storitev, kot je to v primeru konkurence.

 

  • Osnovni razlog za prenos DZZ z ZZZS na zasebne zavarovalnice je bil v nezdružljivosti istočasnega opravljanja zbiranja javnih sredstev (obvezno zdravstveno zavarovanje), ki jo ZZZS opravlja kot javni zavod, in dejavnosti zbiranja zasebnih sredstev iz neto plač, ki je predmet poslovanja zavarovalnic. Takšna ureditev zbiranja sredstev za zdravstvene storitve je v nasprotju od priporočil Evropske unije in v popolnem nasprotju z dobrimi praksami v najboljših zdravstvenih sistemih (npr. Nizozemska, Avstrija ipd). 

 

  • Predlog zakona s prenosom financiranja na enega nosilca bo povzročil še večjo neučinkovitost sistema in še daljše čakalne dobe, prav tako pa onemogoča hitrejši razvoj slovenskega zdravstva, primerljiv z razvitimi državami EU. Konkurenčnost spodbuja razvoj in napredek tako izvajalcev zdravstvenih storitev (uvedba novih tehnologij, metod zdravljenja) kot izvajalcev zavarovanj, s čimer so na boljšem državljanke in državljani. 

 

 

4. Predlog zakona je zgolj davčna in ne zdravstvena reforma

 

Predlog zakona ne rešuje ključnih težav v zdravstvu, ne izboljšuje dostopnosti, ne ureja področja čakalnih dob, ne povečuje kvalitete zdravstvenih storitev, ne odgovarja na ključne potrebe zdravnikov, pacientov in izvajalcev zdravstvenih storitev. Hkrati onemogoča celovito ureditev  zdravstva skupaj s pomembnim področjem dolgotrajne oskrbe. 

 

  • Na področju zdravstva se Slovenija sooča z mnogimi izzivi, kot so predloge čakalne dobe, zagotavljanje kvalitete in varnosti zdravstvenih storitev, negativno poslovanje javnih zavodov in ostalo. Pripravljen predlog ne odpravlja nobenega od izzivov zdravstva. Ureja le en, parcialni del in s tem celo ruši relativno stabilen sistem financiranja, pripraviti pa bi bilo treba celovit predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju skupaj z drugo zdravstveno zakonodajo, ki bo naslavljal vse pomanjkljivosti sistema. 

 

  • Vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo v tem mandatu pripravila tudi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, pri katerem ostaja odprto vprašanje virov financiranja. Spremembo financiranja je tako potrebno reševati skupaj, tako za zdravstvo kot za dolgotrajno oskrbo, saj v primeru hitrega sprejetja sprememb financiranja zdravstva, v tem mandatu financiranje zavarovanja za dolgotrajno oskrbo zagotovo ne bo urejeno.

 

  • Posledica uveljavitve zakona z letom 2021 so ogrožena delovna mesta približno 1000 delavcev v Sloveniji, ki se ukvarjajo z dopolnilnim zavarovanjem in tudi drugimi zdravstvenimi zavarovanji, v katera predlog zakona posredno vnaša nestabilnost in negotovost. Gre za visoko izobražene strokovne kadre, ki državi redno plačujejo vse davke in prispevke in bodo z uveljavitvijo zakona postali breme države.

 

 

Morda je Šabeder v resnici Božiček, ki bo "saniral" 70 milijonov evrov primanjkljaja, kolikor naj bi nas stalo populistično in ideološko eksperimentiranje z ukinjanjem dopolnilnega zavarovanja? (Foto: Mediaspeed)

 

 

Glede na kompleksnost sistema in vse posledice predloga zakona je presenetljiva tudi hitrost sprejemanja predlog zakona, ki posega v delovanje obsežnega zdravstvenega sistema, kar bo imelo posledice za vse državljanke in državljane, ne omogoča pa celovite ureditve, ki je naše zdravstvo potrebuje. Posledica hitenja v postopku sprejema predloga zakona je, da ta posega v veljavnost določb drugih zakonov, ki se v ničemer ne nanašajo na omenjeno področje. Obenem na Odboru za zdravstvo 27. 11. 2019 sprejeti amandmaji spreminjajo celotni koncept predlaganega zakona. S strani zakonodajno-pravne službe je bilo na seji odbora opozorjeno, da "za sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja kot enega od tvorcev socialne varnosti velja enako kot za pokojninski sistem, in sicer, da ne prenese hitrih radikalnih sprememb". Zakonodajno-pravna služba je v zvezi s tem opozorila na 21. člen Zakona o ustavnem sodišču, v skladu s katerim lahko Ustavno sodišče, ko presoja o skladnosti zakonov z ustavo, odloča tudi o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerem je bil določen zakon sprejet.

 

 

ZADEVA: Popravek v skladu z določili zakona o medijih

 

Spoštovani,

 

v skladu z določili zakona o medijih objavite popravek na vaš članek "Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!" z dne 15.12.2019. Na dogodek, ki ga omenjate v članku, niso bili povabljeni mediji in ni bil prisoten noben medij, tudi "uredništvo Portala Plus" ne, katero je navedeno kot avtor članka. Če bi bilo "uredništvo Portala Plus" prisotno na samem dogodku, bi videli, da so naslov in navedbe v članku glede ministra, da je "dvoličnež" netočne, saj predstavljena stališča ministra na dogodku v ničemer niso odstopala od njegovih javno znanih stališč. Dogodek je bil sicer namenjen izmenjavi mnenj med gospodarstveniki in ministrom glede zdravstvene politike ter vpliva na gospodarstvo.

 

S spoštovanjem,

Anton Horvatič 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.103
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.846
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.771
04/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.596
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.501
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.367
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.458
08/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.027
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.283
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 937