Komentar

Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe

Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v človeku. Zato propadejo vse heterotopije. Tako preprosto je to. Ne znate si predstavljati, kako je Hitler sovražil Bauhaus. Vse je naredil, da mu je razbil dostojanstvo. Dostojanstvo pa ni nič drugega kot sinonim za besedo svoboda.

15.12.2019 02:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kazimir Malevič   suprematizem   nič   ekonomija   Kristina Pranjić   Tadej Droljc

Suprematizem kot osvobojen nič je treba razumeti kot osvobajanje človeka od vprašanja kaj.

To besedilo pred vami so bolj reakcije in zapiski ob branju simpozijskega prispevka dr. Kornelije Ičin v zborniku ob stoštiridesetletnici rojstva Kazimirja Maleviča kot koherenten komentar. Vzporedno pa v tekstu potekajo še reakcije na avdiovizualno eskapologijo Tadeja Droljca, ki je imela ta teden svojo premiero. Zavedam se, da je pred menoj vzniknil tekst poseben vrste. Pustimo se zaplejati še enemu bližnje asociativnemu komentarju. Pred menoj na pisalni mizi je Evropska revja za slovanske študije - SLAVIKA TER/gestina, ki izhaja v Trstu. Tematski zvezek št. 22 podpisuje urednica dr. Kristina Pranjić. V uvodniku zapiše: Letos mineva več kot sto let od nastanka ikonične podobe Kazimiraja Maleviča, ki je pomenila svojevrsten začetek umetnosti, ki se integralno ukvarja s premagovanjem sile težnosti. To, kar sem letos poslušal kot izjemno predavanje dr. Kornelije Ičin na Osmozi, na simpoziju o Maleviču, danes lahko preberem v reviji SLAVIKA. Za osnovo komentarja uprabljam reflekse na njen tekst z naslovom: Ekonomija kot peta dimenzija: Dialog Maleviča z Marxsom. Začnimo z Nič:

 

Ekonomija je revolucionarana dimenzija (Marx). Prek nje se vzpostavlja proizvodno bitje, ki uvaja v svet kolektivno enotnost delovanja. Kolektivi postanejo kohezivna sila osebnosti. Postanejo slika novega sveta. Ekonomska sila poruši ograje majnih lepih ograjenih svetov posameznikov. Kazimir Malevič uvaja ekonomijo kot peto dimenzijo (3D Prostor - 4D Čas - 5D Ekonomija). Ekonomija je tista sila, ki želi na novo vzpostaviti svetovno ureditev. Želi osvoboditi Čas od države in ga usmeriti v svet raziskovalcev. Želi se otresti privlačnosti vseh vrst, v katerih biva laž, prek stvarnosti pa se skriva resnico. Malevič pravi, da je utilitarni svet stvarnosti (stvar-tvar) našel svoje zatočišče v muzejih. Zato naj bi se otreseli tako muzejev kot predmetov, konec koncev tudi umetniških predmetov. Bivanje je za suprematiste le okostenela zavest, izražena v predmetnosti. V bistvu pa gre za čiščenje zavesti s pomočjo energetske ekonomije. Nova umetnost naj ne izzveni kot ideolška definicija. Ravno zato naj nova umetnost oblikuje - Nič. Zato naj postane brezpredmetna. Nič - je njen cilj! Ustvariti posebne oblike, oblike kot take, same po sebi.

 

Malevičeva kratka programska misel dneva: Ustvarjajmo Nič na takšen način, da ustvarjajmo suprematistične slike. S tem bomo vzpostavili vrednost oblik. Pozor, ne ustvarjati  predmetov zato, da bi nas obdajali. Temveč ustvarjati vrednost oblik kot takšnih!

 

Prvi poudarek: Ravno supremtizem je tisti, ki nas je usmeril v postgravitacijsko umetnost. V gravitacijsko točko Nič! Iz procesa izvzamemo dominanten plastičnen "atom", ki nosi sam po sebi informacijo o sistemu. Na tej točki se eskapološka umetnost Tadeja Droljca približa suprematistični misli, veliko prej kot konstruktivistični viziji. Čeprav je vse v njegovem softverskem jeziku podrejeno konstruktivistični točkovni triangularnosti. Ne moreš verjeti, kako nazorno poteka računalniški umetniški proces prostorskega, v finalu geološkega plastenja v umetnosti Tadeja Droljca. Gledamo navidezno geološko skorjo, ki se že v naslednjem trenutku razgali kot konstrukcija. Najvišja stopnja estetskega pri Tadeju Droljcu nastopi kot čista energetska sila. Ko se skorjenje razbije na prafaktorje in nastopi nov vektorjalni interval. Kdo bi si mislil, da bo v Ljubljani sto let kasneje vzniknilo logično nadaljevanje suprematistične in konstruktivistične projekcije. Tadej Droljc doseže posebne vrste avdiovizualen ritem, ko ni neskladja med razlikami, vse je ritmično uglašeno in skladno kot enoglasje množice. Enoglasje med točko in stotisoč točkami. Ko zvoki izginejo v skupnem ritmu. Za ta ritem pa potrebujemo svoje celovito telo, lahko bi rekli suprematistično telo.

 

Preskok v konstrutivizem: v nadaljevanju se je iz suprematizma razvil konstruktivizem, ki je imel za svoj cilj funkcionalno, ekonomično logiko. Konstruktivizem je cilj sam. Suprematizem pa je brez-ciljnost! Ne pozabimo, vse se začne v renesansi in njenemu izumu perspektive. Sebastiano Serlio zapiše o perspektivi: Prav tako ni razlike med prosojnim in trdim telesom, kakor ni razlike med skeletom mrtvega bitja brez mesa in tem istim človekom. Meso res pokrije skelet, toda skelet je še vdeno tam, čeprav prekrit. 

 

Softverska sodobnost in njena projekcija: Zmaga nad samimi oblikami estetike zagotavlja proizvajanje novih softverskih programov. Teorija: Komentar hoče poudariti napore sodobnih humanističnih znanstevnikov, da na novo potrdijo pomembnost proučevanja oblik in metod modernistične umetnosti, ki se je vzpostavila na začetku prejšnjega stoletja. V XXI. stoletju pa se ta logično nadaljuje kot visokomodernistični izraz. Izobrazba, ki jo dobimo na umetniških akademijah, ni uporabno čtivo, temveč preseganje duhovnih vsebin modernizma. Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe, pravi Hegel.

 

Drugi poudarek in spoznanje: Vedno znova bo potrebno braniti izume modernizma pred nacisti. Nič več ni samoumevno. Ne dotikajte se razsvetljenstva!

 

Ekonomija: Za Maleviča je ekonomija nova mera umetnosti. Nova mera! To nazorno vidimo v tekstu "O novih sistemih v umetnosti". Ekonomija je po Maleviču izvor delovanja, je izraz energetskega doživetja. Tudi stilno formacijo futurizem doživlja kot izraz energije v večnem gibanju. V traktatu Suprematizem Malevič vidi energetsko delovanje v neposredni zvezi z belim kvadratom. Malevič je raziskoval odnos energije in ekonomije, formuliranega v belem in črnem kvadratu. Osrednji primer ekonomije-energije je revolucija, ker je ravno ona tista, ki prenaša ekonomsko energijo v bodočnost. Eko/nomija. Hiša / urejanje.  Urejanje hiše in učenosti. Načrtovano je bilo, da bo prvi del traktata Svet kot brezpredmetnost izšel v zborniku GINHUK leta 1926. Ravno v letih 1924 do 1926, ko je bil on direktor. Toda leta 1926 so GINHUK ukinili, zbornik pa uničili. Borimo se proti terorju realnega.

 

Tretji poudarek: V pretoku časa se vzpostavi vrednost, v stvarnosti pa cena. Tako so danes Malevičeve oblike ocenjene z astronomskimi cenami. Poudarek je na besedi - atronomskimi, ne astrološkimi cenami. Ravno kapitalizem je tisti, ki operira z astrološkimi cenami, dokaz za to so njeni borzni lomi.

 

Kazimir Malevič, nas opozori Kornelija Ičin, pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v človeku. Zato propadejo vse heterotopije. Tako preprosto je to. Ne znate si predstavljati kako je Hitler sovražil Bauhaus. Vse je naredil, da mu je razbil dostojanstvo. Dostojanstvo pa ni nič drugega kot sinonim za besedo svoboda.

 

Osrednji in zadnji poudarek: Povratek k starim ekonomskim oblikam pomeni povratek k starim umetniškim oblikam! Zato so bedni tako kapitalisti kot nacisti. Ni povratka, dragi moji pasatisti! Pred nami so novi zvezdni trenutki. In končajmo s konceptom Nič, s citatom Kazimirja Maleviča: Suprematizem kot osvobojen nič je treba razumeti kot osvobajanje človeka od vprašanja kaj. Vprašanja ne obstajajo, ker ni odgovorov v imenovanju narave, ona je svobodna v svojem niču, ona je osvobojena tako od sinteze kot analize, sinteza-analiza predsatvljajo popolnoma praktično spekulacijo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
1
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.997
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.034
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.129
05/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.960
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.982
07/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.288
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.263
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.258
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.179