Komentar

Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe

Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v človeku. Zato propadejo vse heterotopije. Tako preprosto je to. Ne znate si predstavljati, kako je Hitler sovražil Bauhaus. Vse je naredil, da mu je razbil dostojanstvo. Dostojanstvo pa ni nič drugega kot sinonim za besedo svoboda.

15.12.2019 02:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kazimir Malevič   suprematizem   nič   ekonomija   Kristina Pranjić   Tadej Droljc

Suprematizem kot osvobojen nič je treba razumeti kot osvobajanje človeka od vprašanja kaj.

To besedilo pred vami so bolj reakcije in zapiski ob branju simpozijskega prispevka dr. Kornelije Ičin v zborniku ob stoštiridesetletnici rojstva Kazimirja Maleviča kot koherenten komentar. Vzporedno pa v tekstu potekajo še reakcije na avdiovizualno eskapologijo Tadeja Droljca, ki je imela ta teden svojo premiero. Zavedam se, da je pred menoj vzniknil tekst poseben vrste. Pustimo se zaplejati še enemu bližnje asociativnemu komentarju. Pred menoj na pisalni mizi je Evropska revja za slovanske študije - SLAVIKA TER/gestina, ki izhaja v Trstu. Tematski zvezek št. 22 podpisuje urednica dr. Kristina Pranjić. V uvodniku zapiše: Letos mineva več kot sto let od nastanka ikonične podobe Kazimiraja Maleviča, ki je pomenila svojevrsten začetek umetnosti, ki se integralno ukvarja s premagovanjem sile težnosti. To, kar sem letos poslušal kot izjemno predavanje dr. Kornelije Ičin na Osmozi, na simpoziju o Maleviču, danes lahko preberem v reviji SLAVIKA. Za osnovo komentarja uprabljam reflekse na njen tekst z naslovom: Ekonomija kot peta dimenzija: Dialog Maleviča z Marxsom. Začnimo z Nič:

 

Ekonomija je revolucionarana dimenzija (Marx). Prek nje se vzpostavlja proizvodno bitje, ki uvaja v svet kolektivno enotnost delovanja. Kolektivi postanejo kohezivna sila osebnosti. Postanejo slika novega sveta. Ekonomska sila poruši ograje majnih lepih ograjenih svetov posameznikov. Kazimir Malevič uvaja ekonomijo kot peto dimenzijo (3D Prostor - 4D Čas - 5D Ekonomija). Ekonomija je tista sila, ki želi na novo vzpostaviti svetovno ureditev. Želi osvoboditi Čas od države in ga usmeriti v svet raziskovalcev. Želi se otresti privlačnosti vseh vrst, v katerih biva laž, prek stvarnosti pa se skriva resnico. Malevič pravi, da je utilitarni svet stvarnosti (stvar-tvar) našel svoje zatočišče v muzejih. Zato naj bi se otreseli tako muzejev kot predmetov, konec koncev tudi umetniških predmetov. Bivanje je za suprematiste le okostenela zavest, izražena v predmetnosti. V bistvu pa gre za čiščenje zavesti s pomočjo energetske ekonomije. Nova umetnost naj ne izzveni kot ideolška definicija. Ravno zato naj nova umetnost oblikuje - Nič. Zato naj postane brezpredmetna. Nič - je njen cilj! Ustvariti posebne oblike, oblike kot take, same po sebi.

 

Malevičeva kratka programska misel dneva: Ustvarjajmo Nič na takšen način, da ustvarjajmo suprematistične slike. S tem bomo vzpostavili vrednost oblik. Pozor, ne ustvarjati  predmetov zato, da bi nas obdajali. Temveč ustvarjati vrednost oblik kot takšnih!

 

Prvi poudarek: Ravno supremtizem je tisti, ki nas je usmeril v postgravitacijsko umetnost. V gravitacijsko točko Nič! Iz procesa izvzamemo dominanten plastičnen "atom", ki nosi sam po sebi informacijo o sistemu. Na tej točki se eskapološka umetnost Tadeja Droljca približa suprematistični misli, veliko prej kot konstruktivistični viziji. Čeprav je vse v njegovem softverskem jeziku podrejeno konstruktivistični točkovni triangularnosti. Ne moreš verjeti, kako nazorno poteka računalniški umetniški proces prostorskega, v finalu geološkega plastenja v umetnosti Tadeja Droljca. Gledamo navidezno geološko skorjo, ki se že v naslednjem trenutku razgali kot konstrukcija. Najvišja stopnja estetskega pri Tadeju Droljcu nastopi kot čista energetska sila. Ko se skorjenje razbije na prafaktorje in nastopi nov vektorjalni interval. Kdo bi si mislil, da bo v Ljubljani sto let kasneje vzniknilo logično nadaljevanje suprematistične in konstruktivistične projekcije. Tadej Droljc doseže posebne vrste avdiovizualen ritem, ko ni neskladja med razlikami, vse je ritmično uglašeno in skladno kot enoglasje množice. Enoglasje med točko in stotisoč točkami. Ko zvoki izginejo v skupnem ritmu. Za ta ritem pa potrebujemo svoje celovito telo, lahko bi rekli suprematistično telo.

 

Preskok v konstrutivizem: v nadaljevanju se je iz suprematizma razvil konstruktivizem, ki je imel za svoj cilj funkcionalno, ekonomično logiko. Konstruktivizem je cilj sam. Suprematizem pa je brez-ciljnost! Ne pozabimo, vse se začne v renesansi in njenemu izumu perspektive. Sebastiano Serlio zapiše o perspektivi: Prav tako ni razlike med prosojnim in trdim telesom, kakor ni razlike med skeletom mrtvega bitja brez mesa in tem istim človekom. Meso res pokrije skelet, toda skelet je še vdeno tam, čeprav prekrit. 

 

Softverska sodobnost in njena projekcija: Zmaga nad samimi oblikami estetike zagotavlja proizvajanje novih softverskih programov. Teorija: Komentar hoče poudariti napore sodobnih humanističnih znanstevnikov, da na novo potrdijo pomembnost proučevanja oblik in metod modernistične umetnosti, ki se je vzpostavila na začetku prejšnjega stoletja. V XXI. stoletju pa se ta logično nadaljuje kot visokomodernistični izraz. Izobrazba, ki jo dobimo na umetniških akademijah, ni uporabno čtivo, temveč preseganje duhovnih vsebin modernizma. Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe, pravi Hegel.

 

Drugi poudarek in spoznanje: Vedno znova bo potrebno braniti izume modernizma pred nacisti. Nič več ni samoumevno. Ne dotikajte se razsvetljenstva!

 

Ekonomija: Za Maleviča je ekonomija nova mera umetnosti. Nova mera! To nazorno vidimo v tekstu "O novih sistemih v umetnosti". Ekonomija je po Maleviču izvor delovanja, je izraz energetskega doživetja. Tudi stilno formacijo futurizem doživlja kot izraz energije v večnem gibanju. V traktatu Suprematizem Malevič vidi energetsko delovanje v neposredni zvezi z belim kvadratom. Malevič je raziskoval odnos energije in ekonomije, formuliranega v belem in črnem kvadratu. Osrednji primer ekonomije-energije je revolucija, ker je ravno ona tista, ki prenaša ekonomsko energijo v bodočnost. Eko/nomija. Hiša / urejanje.  Urejanje hiše in učenosti. Načrtovano je bilo, da bo prvi del traktata Svet kot brezpredmetnost izšel v zborniku GINHUK leta 1926. Ravno v letih 1924 do 1926, ko je bil on direktor. Toda leta 1926 so GINHUK ukinili, zbornik pa uničili. Borimo se proti terorju realnega.

 

Tretji poudarek: V pretoku časa se vzpostavi vrednost, v stvarnosti pa cena. Tako so danes Malevičeve oblike ocenjene z astronomskimi cenami. Poudarek je na besedi - atronomskimi, ne astrološkimi cenami. Ravno kapitalizem je tisti, ki operira z astrološkimi cenami, dokaz za to so njeni borzni lomi.

 

Kazimir Malevič, nas opozori Kornelija Ičin, pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v človeku. Zato propadejo vse heterotopije. Tako preprosto je to. Ne znate si predstavljati kako je Hitler sovražil Bauhaus. Vse je naredil, da mu je razbil dostojanstvo. Dostojanstvo pa ni nič drugega kot sinonim za besedo svoboda.

 

Osrednji in zadnji poudarek: Povratek k starim ekonomskim oblikam pomeni povratek k starim umetniškim oblikam! Zato so bedni tako kapitalisti kot nacisti. Ni povratka, dragi moji pasatisti! Pred nami so novi zvezdni trenutki. In končajmo s konceptom Nič, s citatom Kazimirja Maleviča: Suprematizem kot osvobojen nič je treba razumeti kot osvobajanje človeka od vprašanja kaj. Vprašanja ne obstajajo, ker ni odgovorov v imenovanju narave, ona je svobodna v svojem niču, ona je osvobojena tako od sinteze kot analize, sinteza-analiza predsatvljajo popolnoma praktično spekulacijo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
0
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
15
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
4
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,566
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,928
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,983
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,240
05/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,676
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,730
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,392
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,402
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,151
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,035