Komentar

Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe

Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v človeku. Zato propadejo vse heterotopije. Tako preprosto je to. Ne znate si predstavljati, kako je Hitler sovražil Bauhaus. Vse je naredil, da mu je razbil dostojanstvo. Dostojanstvo pa ni nič drugega kot sinonim za besedo svoboda.

15.12.2019 02:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kazimir Malevič   suprematizem   nič   ekonomija   Kristina Pranjić   Tadej Droljc

Suprematizem kot osvobojen nič je treba razumeti kot osvobajanje človeka od vprašanja kaj.

To besedilo pred vami so bolj reakcije in zapiski ob branju simpozijskega prispevka dr. Kornelije Ičin v zborniku ob stoštiridesetletnici rojstva Kazimirja Maleviča kot koherenten komentar. Vzporedno pa v tekstu potekajo še reakcije na avdiovizualno eskapologijo Tadeja Droljca, ki je imela ta teden svojo premiero. Zavedam se, da je pred menoj vzniknil tekst poseben vrste. Pustimo se zaplejati še enemu bližnje asociativnemu komentarju. Pred menoj na pisalni mizi je Evropska revja za slovanske študije - SLAVIKA TER/gestina, ki izhaja v Trstu. Tematski zvezek št. 22 podpisuje urednica dr. Kristina Pranjić. V uvodniku zapiše: Letos mineva več kot sto let od nastanka ikonične podobe Kazimiraja Maleviča, ki je pomenila svojevrsten začetek umetnosti, ki se integralno ukvarja s premagovanjem sile težnosti. To, kar sem letos poslušal kot izjemno predavanje dr. Kornelije Ičin na Osmozi, na simpoziju o Maleviču, danes lahko preberem v reviji SLAVIKA. Za osnovo komentarja uprabljam reflekse na njen tekst z naslovom: Ekonomija kot peta dimenzija: Dialog Maleviča z Marxsom. Začnimo z Nič:

 

Ekonomija je revolucionarana dimenzija (Marx). Prek nje se vzpostavlja proizvodno bitje, ki uvaja v svet kolektivno enotnost delovanja. Kolektivi postanejo kohezivna sila osebnosti. Postanejo slika novega sveta. Ekonomska sila poruši ograje majnih lepih ograjenih svetov posameznikov. Kazimir Malevič uvaja ekonomijo kot peto dimenzijo (3D Prostor - 4D Čas - 5D Ekonomija). Ekonomija je tista sila, ki želi na novo vzpostaviti svetovno ureditev. Želi osvoboditi Čas od države in ga usmeriti v svet raziskovalcev. Želi se otresti privlačnosti vseh vrst, v katerih biva laž, prek stvarnosti pa se skriva resnico. Malevič pravi, da je utilitarni svet stvarnosti (stvar-tvar) našel svoje zatočišče v muzejih. Zato naj bi se otreseli tako muzejev kot predmetov, konec koncev tudi umetniških predmetov. Bivanje je za suprematiste le okostenela zavest, izražena v predmetnosti. V bistvu pa gre za čiščenje zavesti s pomočjo energetske ekonomije. Nova umetnost naj ne izzveni kot ideolška definicija. Ravno zato naj nova umetnost oblikuje - Nič. Zato naj postane brezpredmetna. Nič - je njen cilj! Ustvariti posebne oblike, oblike kot take, same po sebi.

 

Malevičeva kratka programska misel dneva: Ustvarjajmo Nič na takšen način, da ustvarjajmo suprematistične slike. S tem bomo vzpostavili vrednost oblik. Pozor, ne ustvarjati  predmetov zato, da bi nas obdajali. Temveč ustvarjati vrednost oblik kot takšnih!

 

Prvi poudarek: Ravno supremtizem je tisti, ki nas je usmeril v postgravitacijsko umetnost. V gravitacijsko točko Nič! Iz procesa izvzamemo dominanten plastičnen "atom", ki nosi sam po sebi informacijo o sistemu. Na tej točki se eskapološka umetnost Tadeja Droljca približa suprematistični misli, veliko prej kot konstruktivistični viziji. Čeprav je vse v njegovem softverskem jeziku podrejeno konstruktivistični točkovni triangularnosti. Ne moreš verjeti, kako nazorno poteka računalniški umetniški proces prostorskega, v finalu geološkega plastenja v umetnosti Tadeja Droljca. Gledamo navidezno geološko skorjo, ki se že v naslednjem trenutku razgali kot konstrukcija. Najvišja stopnja estetskega pri Tadeju Droljcu nastopi kot čista energetska sila. Ko se skorjenje razbije na prafaktorje in nastopi nov vektorjalni interval. Kdo bi si mislil, da bo v Ljubljani sto let kasneje vzniknilo logično nadaljevanje suprematistične in konstruktivistične projekcije. Tadej Droljc doseže posebne vrste avdiovizualen ritem, ko ni neskladja med razlikami, vse je ritmično uglašeno in skladno kot enoglasje množice. Enoglasje med točko in stotisoč točkami. Ko zvoki izginejo v skupnem ritmu. Za ta ritem pa potrebujemo svoje celovito telo, lahko bi rekli suprematistično telo.

 

Preskok v konstrutivizem: v nadaljevanju se je iz suprematizma razvil konstruktivizem, ki je imel za svoj cilj funkcionalno, ekonomično logiko. Konstruktivizem je cilj sam. Suprematizem pa je brez-ciljnost! Ne pozabimo, vse se začne v renesansi in njenemu izumu perspektive. Sebastiano Serlio zapiše o perspektivi: Prav tako ni razlike med prosojnim in trdim telesom, kakor ni razlike med skeletom mrtvega bitja brez mesa in tem istim človekom. Meso res pokrije skelet, toda skelet je še vdeno tam, čeprav prekrit. 

 

Softverska sodobnost in njena projekcija: Zmaga nad samimi oblikami estetike zagotavlja proizvajanje novih softverskih programov. Teorija: Komentar hoče poudariti napore sodobnih humanističnih znanstevnikov, da na novo potrdijo pomembnost proučevanja oblik in metod modernistične umetnosti, ki se je vzpostavila na začetku prejšnjega stoletja. V XXI. stoletju pa se ta logično nadaljuje kot visokomodernistični izraz. Izobrazba, ki jo dobimo na umetniških akademijah, ni uporabno čtivo, temveč preseganje duhovnih vsebin modernizma. Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe, pravi Hegel.

 

Drugi poudarek in spoznanje: Vedno znova bo potrebno braniti izume modernizma pred nacisti. Nič več ni samoumevno. Ne dotikajte se razsvetljenstva!

 

Ekonomija: Za Maleviča je ekonomija nova mera umetnosti. Nova mera! To nazorno vidimo v tekstu "O novih sistemih v umetnosti". Ekonomija je po Maleviču izvor delovanja, je izraz energetskega doživetja. Tudi stilno formacijo futurizem doživlja kot izraz energije v večnem gibanju. V traktatu Suprematizem Malevič vidi energetsko delovanje v neposredni zvezi z belim kvadratom. Malevič je raziskoval odnos energije in ekonomije, formuliranega v belem in črnem kvadratu. Osrednji primer ekonomije-energije je revolucija, ker je ravno ona tista, ki prenaša ekonomsko energijo v bodočnost. Eko/nomija. Hiša / urejanje.  Urejanje hiše in učenosti. Načrtovano je bilo, da bo prvi del traktata Svet kot brezpredmetnost izšel v zborniku GINHUK leta 1926. Ravno v letih 1924 do 1926, ko je bil on direktor. Toda leta 1926 so GINHUK ukinili, zbornik pa uničili. Borimo se proti terorju realnega.

 

Tretji poudarek: V pretoku časa se vzpostavi vrednost, v stvarnosti pa cena. Tako so danes Malevičeve oblike ocenjene z astronomskimi cenami. Poudarek je na besedi - atronomskimi, ne astrološkimi cenami. Ravno kapitalizem je tisti, ki operira z astrološkimi cenami, dokaz za to so njeni borzni lomi.

 

Kazimir Malevič, nas opozori Kornelija Ičin, pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v človeku. Zato propadejo vse heterotopije. Tako preprosto je to. Ne znate si predstavljati kako je Hitler sovražil Bauhaus. Vse je naredil, da mu je razbil dostojanstvo. Dostojanstvo pa ni nič drugega kot sinonim za besedo svoboda.

 

Osrednji in zadnji poudarek: Povratek k starim ekonomskim oblikam pomeni povratek k starim umetniškim oblikam! Zato so bedni tako kapitalisti kot nacisti. Ni povratka, dragi moji pasatisti! Pred nami so novi zvezdni trenutki. In končajmo s konceptom Nič, s citatom Kazimirja Maleviča: Suprematizem kot osvobojen nič je treba razumeti kot osvobajanje človeka od vprašanja kaj. Vprašanja ne obstajajo, ker ni odgovorov v imenovanju narave, ona je svobodna v svojem niču, ona je osvobojena tako od sinteze kot analize, sinteza-analiza predsatvljajo popolnoma praktično spekulacijo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Nova levica? Če hočejo premagati Janšo, se morajo socialni demokrati in stranka Levica združiti
8
04.08.2021 21:00
Prihodnje volitve bodo pokazale dejansko razmerje sil tudi na levici, kjer razen strahu pred Janšo svojim volivcem ne ponujajo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
9
03.08.2021 21:51
Evropska unija prihaja v četrti val epidemije. Epidemiološko stanje je iz tedna v teden slabše, praviloma prevladuje delta ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
12
02.08.2021 20:08
Slovenska vladajoča in razdeljena politika, ki se ukvarja izključno z medsebojno vojno moči, nima vizije ter je v rešitvah ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
26
01.08.2021 22:56
Nima smisla razglabljati o tem, ali morajo biti najprej pogoji za otroka ali otrok. Medtem ko se Slovenci ukvarjajo s tem ... Več.
Piše: Ana Jud
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
8
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
14
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.303
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.959
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.524
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.358
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.073
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.184
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 899
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 790
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.529
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 756