Razkrivamo

Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu

Odkar živim v Franciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno kritičen in zahteven narod. Pritožujejo se čez posamezne zdravnike, bolnišnice, birokracijo, zahtevajo več denarja, protestirajo, demonstrirajo, stavkajo – toda temeljnih značilnosti svojega zdravstvenega sistema ne želijo spreminjati. Pravijo, da je nekje med socialističnim zdravstvenim sistemom in sistemom prostega trga zdravstvenih storitev. Je plod dela številnih generacij in upošteva glavne vrednote francoske družbe: humanizem, svobodo, enakost in solidarnost.  

16.12.2019 20:10
Piše: Andrej Vranič
Ključne besede:   Andrej Vranič   Francija   zdravstvo   Sécurite Sociale   CPAM   ZZZS   pacienti

Zdravnik v Franciji je dejansko v središču zdravstvenega procesa, nosilec zdravljenja in seveda odgovoren za njegov izid. Različne državne institucije skrbijo za to, da je odnos med pacientom in zdravnikom brez nepotrebnih administrativnih ovir ter za bolnika čimbolj olajšan.

Francozi se radi pohvalijo, da imajo dober zdravstveni sistem. Primerjalna klasifikacija zdravstvenih sistemov iz leta 2000 (do sedaj edina, opravljena s strani Svetovne zdravstvene organizacije), francoskega uvršča na prvo mesto - kar je sicer manj pomembno. Pomembneje je, da je velika večina Francozov s tem sistemom zadovoljna in nanj ponosna. Odkar živim v Franciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez zdravstveni sistem kot tak, čeprav so Francozi izredno kritičen in zahteven narod, verjetno najbolj kritičen sploh. Pritožujejo se čez posamezne zdravnike, bolnišnice, birokracijo, zahtevajo več denarja, protestirajo, demonstrirajo, stavkajo – temeljnih značilnosti sistema pa ne želijo spreminjati. Pravijo, da je nekje med socialističnim zdravstvenim sistemom (katerega  pomanjkljivosti poznamo) in sistemom prostega trga zdravstvenih storitev, nepravičnim do socialno šibkejših slojev. Vedo, da je del njihove kulture in da vsebuje tradicije večstoletne zgodovine - v Franciji zelo cenjenega podeželja, bogatega meščanstva, aristokracije in seveda francoske revolucije. Kot tak je plod dela številnih generacij in upošteva glavne vrednote francoske družbe: na eni strani humanizem, spoštovanje in svobodo posameznika, na drugi strani enakost in solidarnost.

 

Tako kot naš Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), je v Franciji Sécurite Sociale oziroma CPAM (Caisse Primaire d'Assurance Maladie) tista, ki določa in financira "zdravstveno košarico". CPAM se financira iz davkov, podobno kot v Sloveniji je prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje odtrgana že pri delodajalcu od bruto plače. V preteklosti je imela CPAM velike izgube, v zadnjih letih pa blagajna v glavnem posluje pozitivno. Podobnost s slovenskim sistemom ni naključna in najverjetneje izvira iz jugoslovanske (srbske) navezanosti na Francijo. (Verjetno ena boljših stvari, ki smo jo Slovenci podedovali iz bivše države - in ravno zaradi tega tako težko spremenljiva.)

 

 

Svobodna konkurenca storitev

 

Za razliko od Slovenije pa CPAM še zdaleč ni edina zavarovalnica, ki financira zdravstvene storitve. V zdravstveni košarici je zajeto zdravljenje vseh težjih bolezni: zdravljenje v celoti za vse nujne primere, rakave bolezni in težje kronične bolezni. Zajeta je tudi osnovna cena operativnega zdravljenja in hospitalizacije. Prav tako je iz zdravstvene košarice v celoti krita cena dražjih zdravil, medtem ko so cenejša, pogosto (tudi nepotrebno) predpisovana nenujna zdravila financirana le delno. Tudi nekatere pogosto predpisane cenejše diagnostične preiskave (jemanje krvi, rentgensko slikanje pljuč in podobno) so krite le do dveh tretjin, ostalo krije dodatno zdravstveno zavarovanje. S prelaganjem manjšega dela stroškov zdravljenja na pleča bolnikov v obliki minimalne participacije se poskuša preprečiti posluževanja zdravstvenih storitev v primerih, ko to ni potrebno. V nasprotnem primeru, "ker je itak vse zastonj", bolniki prihajajo na preglede prepogosto, zahtevajo nepotrebne preiskave in so pomirjeni le, če domov odnesejo kakšen recept ali napotnico. V zdravstveno košarico niso vključene nadstandardne storitve (dodatno udobje v bolnišnicah), zobozdravstvene, oftalmološke in optične storitve. Prav tako vanjo niso vključene cene storitev v privatnem sektorju, ki jih izvajajo koncesionarji s pravico do zaračunavanja tržnih cen. V celoti je 78 % vseh zdravstvenih stroškov, ki v Franciji znašajo približno 3000 evrov na leto na pacienta, kritih s strani CPAM, 7% direktno iz žepa bolnikov, preostanek pa s strani dodatnih zavarovalnic.

 

Za razliko od ZZZS pa CPAM financira tudi zdravljenje pri zdravnikih zasebnikih in v zasebnih klinikah. Posledično zdravljenje pri zdravnikih zasebnikih ni dosegljivo le premožnejšim, kot je to v Sloveniji. CPAM pacientu povrne osnovno ceno določene zdravstvene storitve. Osnovne cene zdravstvenih storitev CPAM revalorizira vsako leto posebej in so določene v koncesijski pogodbi, ki velja pet let. Večina zdravnikov zasebnikov dela izključno na podlagi cen, ki jih določa socialno zavarovanje, se pravi na podlagi osnovne koncesije (sektor 1). Zdravniki z univerzitetno kariero, ki jim CPAM odobri koncesijo s prostimi honorarji (sektor 2), pa imajo pravico do zaračunavaja dodatnih honorarjev. Le-te krijejo dodatne zavarovalnice, ali pa jih bolniki plačajo iz lastnega žepa.

 

 

Dopolnilno (dodatno) zavarovanje

 

Dodatno zavarovanje ni obvezno, ponujajo ga številne dodatne zavarovalnice (t.i. mutuelles oz. vzajeme zavarovalnice) v zasebni lasti. Na trgu jih je trenutno približno 400 in si med seboj konkurirajo. Nekatere ponujajo nizke premije, druge višje, temu ustrezno pa je seveda kritje, ki ga povrnejo zavarovancem. V zadnjih letih postaja pravilo, da podjetja svojim uslužbencem plačajo dodatno zdravstveno zavarovanje kot neke vrste neobdavčen bonus. V večini zasebnih podjetjih je vključitev v dodatno zavarovanje tako obvezna in jo podjetje krije v celoti. Z vlaganjem v dobro dodatno zavarovanje ima pacient možnost, da si namesto boljšega avtomobila, večjega stanovanja ali počitnic raje zagotovi možnost dostopa do najdražjih zasebnih klinik. V nekaterih primerih, ko želi pregled pri točno določenem profesorju ali operacijo pri točno določenem kirurgu, bo sicer moral globoko seči v žep (tržne cene zdravstvenih storitev so lahko tudi nekajkrat višje od tistih v javnem sektorju). Vloga velikega števila dodatnih zavarovalnic je v tem, da z indirektnim pritiskom na ponudnike zdravstvenih storitev skrbijo za regulacijo cen v zasebnem sektorju.

 

Posebej je poskrbljeno za tiste z najnižjimi dohodki. Približno 5% populacije je pokritih s t.i. univerzalnim medicinskim kritjem, ki zagotavlja zdravstveno oskrbo ljudem z rednim prebivališčem v Franciji, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja preko svojega delodajalca. Ti bolniki so upravičeni do pregleda v vseh zasebnih ambulantah po ceni osnovnega zdravstvenega zavarovanja, tako da dodatnega zavarovanja sploh ne potrebujejo.

 

 

45 % francoskih zdravnikov je zaposlenih, 55 % pa se odloči za t.i. svobodni (liberalni) poklic.

 

 

Bolnik v Franciji je svoboden in sam odloča o svojem zdravljenju. Iz tega neizogibno sledi, da se sam odloča, v kateri ustanovi in pri katerem zdravniku se bo zdravil. Bolniki se ne puščajo vplivati s strani medijev (ki sicer objavljajo klasifikacije zdravstvenih ustanov). Nikoli ni vprašanje, kdo je najboljši, saj Francozi avtoritet ne marajo. Pomembna je možnost zbire. Za določeno ustanovo ali določenega zdravnika se bolnik odloči iz različnih, ponavadi subjektivnih razlogov. Zelo pomembno je mnenje izbranega osebnega zdravnika, najpomembnejši pa je seveda tisti prvi stik, pogovor z zdravnikom. Bolniki radi poiščejo drugo ali tretje mnenje. Zdravnik nikoli ni avtoriteta, ampak le svetuje in pomaga po svojih najboljših močeh. Posledično tudi nošenje bele halje v ambulanti ni obvezno, uniforma v bolnišnicah pa je omejena na belo haljo, pogosto tako s kratkimi rokavi.

 

 

Pariz ima osem UKC-jev

 

Razlogi, da se bolniki kljub temu, da je na voljo kvaliteten, brezplačen in vsem dostopen javni zdravstveni sistem, odločajo za izbiro zasebnih ponudnikov, so različni. Včasih gre za nekoliko krajše čakalne vrste, čeprav ponavadi le v merilu dni ali tednov. Pogosto gre za krajevni dejavnik, bližino doma in svojcev, lažjo dostopnost. V zasebnih ustanovah so bolnikom pogosto (a ne vedno) na voljo bolje opremljene operacijske dvorane, udobnejše čakalnice, lepše sobe, prijaznejše osebje. Zelo pomemben je osebni pristop - pričakovanje, da bo zdravnik zasebnik bolj zavzet za bolnika in da mu bo posvetil več časa in pozornosti. Pomembna je tudi želja po intimnejši obravnavi, diskretnosti, večje fleksibilnosti glede izbire datuma operacije, izbire sobe, torej tega da bolnik ni le številka in da se ne počuti "kot v tovarni". Dejansko zasebne ustanove kljub zvenečim imenom niso vedno kvalitetnejše od javnih, res pa ob zdravnikovi osebni odgovornosti za storitev pogosto nudijo zavzetejši pristop. Številni bolniki se seveda raje odločajo za zdravljenje v univerzitetnih institucijah - v Parizu si med sabo konkurira osem univerzitenih kliničnih centrov. 

  

S kliniko v Franciji poimenujemo ustanovo, ki je manjša od bolnišnice, v njej ponavadi ni oddelka intenzivne terapije, pogosto pa je prisoten operacijski blok. Poleg zasebnih kirurško-porodnih klinik, kjer opravijo približno polovico vseh kirurških posegov in tretjino porodov, so zelo pomembne negovalne klinike. Te zagotavljajo kasno pooperativno oskrbo operirancev, pa tudi internistično zdravljenje geriatričnih bolnikov. Gre za majhne zasebne ustanove z nekaj zaposlenimi splošnimi zdravniki in približno 200 posteljami. Takih ustanov je veliko in si med sabo konkurirajo, zato ponavadi ni težko dobiti proste postelje za bolnika, ki po operaciji rabi še nekaj tednov nege, da povsem okreva.

 

 

Polovica svobodnih zdravnikov

 

45 % francoskih zdravnikov je zaposlenih, 55 % pa se odloči za tako imenovan svobodni (liberalni) poklic. Prav tako je v svobodnem poklicu 20 % medicinskih sester (medicinske sestre v Franciji pridobijo ta naziv po končani triletni visoki šoli). Vzroki, da se zdravniki odločijo za poklic svobodnega zdravnika, so različni: svobodno razpolaganje s časom, novi poklicni izzivi, denar, že utečena praksa v družini, naveličanost z akademskim sistemom, možnost proste asociacije s kolegi.

 

Koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti lahko pridobi vsak zdravnik, ki ima potrebne kvalifikacije. Vpisan mora biti v zbornico, ki je odgovorna za skladnost njegovih diplom. Ko se nekega dne odloči, da bo postal svobodni zdravnik (ne glede na to, ali je zaposlen ali ne), pošlje obvestilo zbornici, da z določenim datumom odpira svojo privatno prakso na določenem naslovu. Na ta način postane svobodni zdravnik in na trgu zdravstvenih storitev prične prosto konkurirati javnim zdravstvenim ustanovam. Odpre ambulanto doma ali pa najame prostore in prične v njih sprejemati bolnike. Ambulantno zdravstveno dejavnost lahko opravlja v skoraj vseh prostorih, velikih zahtev ni (čakalnica, wc, dostop za invalide). Delovnih izkušenj ne potrebuje, je pa res, da se predvsem pri bolnišničnih (sploh kirurških) specialnostih za svobodni poklic odločajo v glavnem specialisti z 10 do 20-letno kariero in izkušnjami. Anesteziologi, ginekologi in kirurgi sklenejo pogodbo z eno ali več klinikami, da lahko v njih izvajajo operativno dejavnost. Obvezno je zavarovanje za primer strokovne napake.

 

 

Zelo močna je vloga izbranih osebnih zdravnikov, od katerih jih je velika večina samozaposlena in ima koncesijo. 

 

Če je zdravnik hkrati v delovnem razmerju z javno ali zasebno bolnišnico, mora od nje dobiti soglasje za hkratno delo svobodnega zdravnika. Bolnišnici je ponavadi v interesu, da zdravnika zasebnika vsaj delno ohrani med zaposlenimi, seveda za manjšo plačo in z zagotovili, da ne bo prelivanja bolnikov v druge ustanove. Soglasje delodajalca je permanentno in ga ni treba obnavljati, s tem je mobing onemogočen. (Mimogrede, tudi akademskih naslovov tukaj ni treba obnavljati.)

  

Zdravniška zbornica o začetku izvajanja zdravnikove zasebne dejavnosti obvesti CPAM, ki stopi v stik z zdravnikom in mu ponudi koncesijo. Velika večina zdravnikov ponujeno koncesijo sprejme. Osnovno koncesijo (sektor 1) lahko dobi vsak zasebnik, koncesijo s prostimi honorarji (sektor 2) pa le zdravniki z univerzitetno kariero. V sektorju 3 so zdravniki brez koncesije, ki delajo le na podlagi tržnih cen. Za administrativno kontrolo je zadolžena CPAM, ki zdravnike spremlja in jim svetuje pri odprtju ambulante. 

 

Že na dan odprtja svoje ambulante lahko zdravnik sprejme prve bolnike. Izdaja jim recepte (ki jih lahko sam natisne), napotnice (ki jih prav tako lahko natisne sam) in potrdila o bolniški odsotnosti za delodajalca (na obrazcih CPAM). Storitev pregleda bolniki poravnajo s kartico socialnega zavarovanja (pri osnovni koncesiji je to vse), dodatne honorarje pa založijo iz svojega žepa in jim ga kasneje povrnejo dodatne zavarovalnice.

 

Zelo močna je vloga izbranih osebnih zdravnikov, od katerih jih je velika večina samozaposlena in ima koncesijo. Povprečni osebni zdravnik ima približno 800 do 900 bolnikov. Sprejema jih v svoji ordinaciji (sploh na podeželju je to pogosto v domači hiši) in po potrebi napoti k specialistu. Mnenje osebnega zdravnika je zelo cenjeno in spoštovano tako s strani bolnikov kot s strani kolegov specialistov. Napotnica splošnega zdravnika za pregled pri specialistu ni obvezna, je pa povrnitev stroškov pregleda bolniku s strani zavarovalnice za nekaj evrov višja, če jo bolnik ima. Pogosto se kabineti osebnih zdravnikov združujejo in povezujejo s specialisti, tako da nastajajo majhni zasebni "zdravstveni domovi". Tja pacienti radi hodijo, saj imajo v eni stavbi na kupu več specialistov in pogosto hkrati tudi fizioterapevtske, osteopatske in sestrske storitve. Bolniki se na pregled naročajo preko spletnega portala doctolib, ki je za uporabnike brezplačen, za ponudnike zdravstvenih storitev pa plačljiv.

 

 

Biti zdravnik v Franciji

 

Zdravnik v Franciji je dejansko v središču zdravstvenega procesa, nosilec zdravljenja in seveda odgovoren za njegov izid. Različne državne institucije skrbijo za to, da je odnos med pacientom in zdravnikom brez nepotrebnih administrativnih ovir ter za bolnika čimbolj olajšan. Izraz svobodni zdravnik seveda ne pomeni, da lahko "svobodni" zdravnik dela, kar hoče, ampak to, da je samozaposlen, svobodno razpolaga s svojim časom in prosto sklepa pogodbe s klinikami. Svoje storitve ponuja bolnikom, ki lahko do njega prosto dostopajo. Država skrbi za to, da je zdravstvena služba vzpostavljena na vsem njenem teritoriju, da je dostopnost dobra in da ne prihaja do finančnih zlorab. HAS (Haute Autorite de Santé) kot najvišji zdravstveni organ v državi zasebnikom in ustanovam podeljuje akreditacije, s katerimi potrjuje visoko raven kvalitete zdravstvenih storitev. Kvaliteto zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju sicer kontrolirajo regionalne agencije za zdravje (Agence Régionale de Santé oz. ARS), na katere se lahko obrnejo bolniki. ARS lahko posamezniku ali ustanovi v primeru hudih nepravilnosti trajno ali začasno prepove opravljanje določene zdravstvene dejavnosti.

 

Doc. dr. Andrej Vranič, svobodni nevrokirurg, Evropska bolnišnica, Pariz.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
8
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.474
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.428
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 2.068
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.026
05/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.707
06/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.788
07/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.429
08/
Vse, kar ste želeli vedeti o slovenskih telekomunikacijah, pa vam nihče ni povedal
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.339
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.194
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 14.849