Razkrivamo

Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu

Odkar živim v Franciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno kritičen in zahteven narod. Pritožujejo se čez posamezne zdravnike, bolnišnice, birokracijo, zahtevajo več denarja, protestirajo, demonstrirajo, stavkajo – toda temeljnih značilnosti svojega zdravstvenega sistema ne želijo spreminjati. Pravijo, da je nekje med socialističnim zdravstvenim sistemom in sistemom prostega trga zdravstvenih storitev. Je plod dela številnih generacij in upošteva glavne vrednote francoske družbe: humanizem, svobodo, enakost in solidarnost.  

16.12.2019 20:10
Piše: Andrej Vranič
Ključne besede:   Andrej Vranič   Francija   zdravstvo   Sécurite Sociale   CPAM   ZZZS   pacienti

Zdravnik v Franciji je dejansko v središču zdravstvenega procesa, nosilec zdravljenja in seveda odgovoren za njegov izid. Različne državne institucije skrbijo za to, da je odnos med pacientom in zdravnikom brez nepotrebnih administrativnih ovir ter za bolnika čimbolj olajšan.

Francozi se radi pohvalijo, da imajo dober zdravstveni sistem. Primerjalna klasifikacija zdravstvenih sistemov iz leta 2000 (do sedaj edina, opravljena s strani Svetovne zdravstvene organizacije), francoskega uvršča na prvo mesto - kar je sicer manj pomembno. Pomembneje je, da je velika večina Francozov s tem sistemom zadovoljna in nanj ponosna. Odkar živim v Franciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez zdravstveni sistem kot tak, čeprav so Francozi izredno kritičen in zahteven narod, verjetno najbolj kritičen sploh. Pritožujejo se čez posamezne zdravnike, bolnišnice, birokracijo, zahtevajo več denarja, protestirajo, demonstrirajo, stavkajo – temeljnih značilnosti sistema pa ne želijo spreminjati. Pravijo, da je nekje med socialističnim zdravstvenim sistemom (katerega  pomanjkljivosti poznamo) in sistemom prostega trga zdravstvenih storitev, nepravičnim do socialno šibkejših slojev. Vedo, da je del njihove kulture in da vsebuje tradicije večstoletne zgodovine - v Franciji zelo cenjenega podeželja, bogatega meščanstva, aristokracije in seveda francoske revolucije. Kot tak je plod dela številnih generacij in upošteva glavne vrednote francoske družbe: na eni strani humanizem, spoštovanje in svobodo posameznika, na drugi strani enakost in solidarnost.

 

Tako kot naš Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), je v Franciji Sécurite Sociale oziroma CPAM (Caisse Primaire d'Assurance Maladie) tista, ki določa in financira "zdravstveno košarico". CPAM se financira iz davkov, podobno kot v Sloveniji je prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje odtrgana že pri delodajalcu od bruto plače. V preteklosti je imela CPAM velike izgube, v zadnjih letih pa blagajna v glavnem posluje pozitivno. Podobnost s slovenskim sistemom ni naključna in najverjetneje izvira iz jugoslovanske (srbske) navezanosti na Francijo. (Verjetno ena boljših stvari, ki smo jo Slovenci podedovali iz bivše države - in ravno zaradi tega tako težko spremenljiva.)

 

 

Svobodna konkurenca storitev

 

Za razliko od Slovenije pa CPAM še zdaleč ni edina zavarovalnica, ki financira zdravstvene storitve. V zdravstveni košarici je zajeto zdravljenje vseh težjih bolezni: zdravljenje v celoti za vse nujne primere, rakave bolezni in težje kronične bolezni. Zajeta je tudi osnovna cena operativnega zdravljenja in hospitalizacije. Prav tako je iz zdravstvene košarice v celoti krita cena dražjih zdravil, medtem ko so cenejša, pogosto (tudi nepotrebno) predpisovana nenujna zdravila financirana le delno. Tudi nekatere pogosto predpisane cenejše diagnostične preiskave (jemanje krvi, rentgensko slikanje pljuč in podobno) so krite le do dveh tretjin, ostalo krije dodatno zdravstveno zavarovanje. S prelaganjem manjšega dela stroškov zdravljenja na pleča bolnikov v obliki minimalne participacije se poskuša preprečiti posluževanja zdravstvenih storitev v primerih, ko to ni potrebno. V nasprotnem primeru, "ker je itak vse zastonj", bolniki prihajajo na preglede prepogosto, zahtevajo nepotrebne preiskave in so pomirjeni le, če domov odnesejo kakšen recept ali napotnico. V zdravstveno košarico niso vključene nadstandardne storitve (dodatno udobje v bolnišnicah), zobozdravstvene, oftalmološke in optične storitve. Prav tako vanjo niso vključene cene storitev v privatnem sektorju, ki jih izvajajo koncesionarji s pravico do zaračunavanja tržnih cen. V celoti je 78 % vseh zdravstvenih stroškov, ki v Franciji znašajo približno 3000 evrov na leto na pacienta, kritih s strani CPAM, 7% direktno iz žepa bolnikov, preostanek pa s strani dodatnih zavarovalnic.

 

Za razliko od ZZZS pa CPAM financira tudi zdravljenje pri zdravnikih zasebnikih in v zasebnih klinikah. Posledično zdravljenje pri zdravnikih zasebnikih ni dosegljivo le premožnejšim, kot je to v Sloveniji. CPAM pacientu povrne osnovno ceno določene zdravstvene storitve. Osnovne cene zdravstvenih storitev CPAM revalorizira vsako leto posebej in so določene v koncesijski pogodbi, ki velja pet let. Večina zdravnikov zasebnikov dela izključno na podlagi cen, ki jih določa socialno zavarovanje, se pravi na podlagi osnovne koncesije (sektor 1). Zdravniki z univerzitetno kariero, ki jim CPAM odobri koncesijo s prostimi honorarji (sektor 2), pa imajo pravico do zaračunavaja dodatnih honorarjev. Le-te krijejo dodatne zavarovalnice, ali pa jih bolniki plačajo iz lastnega žepa.

 

 

Dopolnilno (dodatno) zavarovanje

 

Dodatno zavarovanje ni obvezno, ponujajo ga številne dodatne zavarovalnice (t.i. mutuelles oz. vzajeme zavarovalnice) v zasebni lasti. Na trgu jih je trenutno približno 400 in si med seboj konkurirajo. Nekatere ponujajo nizke premije, druge višje, temu ustrezno pa je seveda kritje, ki ga povrnejo zavarovancem. V zadnjih letih postaja pravilo, da podjetja svojim uslužbencem plačajo dodatno zdravstveno zavarovanje kot neke vrste neobdavčen bonus. V večini zasebnih podjetjih je vključitev v dodatno zavarovanje tako obvezna in jo podjetje krije v celoti. Z vlaganjem v dobro dodatno zavarovanje ima pacient možnost, da si namesto boljšega avtomobila, večjega stanovanja ali počitnic raje zagotovi možnost dostopa do najdražjih zasebnih klinik. V nekaterih primerih, ko želi pregled pri točno določenem profesorju ali operacijo pri točno določenem kirurgu, bo sicer moral globoko seči v žep (tržne cene zdravstvenih storitev so lahko tudi nekajkrat višje od tistih v javnem sektorju). Vloga velikega števila dodatnih zavarovalnic je v tem, da z indirektnim pritiskom na ponudnike zdravstvenih storitev skrbijo za regulacijo cen v zasebnem sektorju.

 

Posebej je poskrbljeno za tiste z najnižjimi dohodki. Približno 5% populacije je pokritih s t.i. univerzalnim medicinskim kritjem, ki zagotavlja zdravstveno oskrbo ljudem z rednim prebivališčem v Franciji, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja preko svojega delodajalca. Ti bolniki so upravičeni do pregleda v vseh zasebnih ambulantah po ceni osnovnega zdravstvenega zavarovanja, tako da dodatnega zavarovanja sploh ne potrebujejo.

 

 

45 % francoskih zdravnikov je zaposlenih, 55 % pa se odloči za t.i. svobodni (liberalni) poklic.

 

 

Bolnik v Franciji je svoboden in sam odloča o svojem zdravljenju. Iz tega neizogibno sledi, da se sam odloča, v kateri ustanovi in pri katerem zdravniku se bo zdravil. Bolniki se ne puščajo vplivati s strani medijev (ki sicer objavljajo klasifikacije zdravstvenih ustanov). Nikoli ni vprašanje, kdo je najboljši, saj Francozi avtoritet ne marajo. Pomembna je možnost zbire. Za določeno ustanovo ali določenega zdravnika se bolnik odloči iz različnih, ponavadi subjektivnih razlogov. Zelo pomembno je mnenje izbranega osebnega zdravnika, najpomembnejši pa je seveda tisti prvi stik, pogovor z zdravnikom. Bolniki radi poiščejo drugo ali tretje mnenje. Zdravnik nikoli ni avtoriteta, ampak le svetuje in pomaga po svojih najboljših močeh. Posledično tudi nošenje bele halje v ambulanti ni obvezno, uniforma v bolnišnicah pa je omejena na belo haljo, pogosto tako s kratkimi rokavi.

 

 

Pariz ima osem UKC-jev

 

Razlogi, da se bolniki kljub temu, da je na voljo kvaliteten, brezplačen in vsem dostopen javni zdravstveni sistem, odločajo za izbiro zasebnih ponudnikov, so različni. Včasih gre za nekoliko krajše čakalne vrste, čeprav ponavadi le v merilu dni ali tednov. Pogosto gre za krajevni dejavnik, bližino doma in svojcev, lažjo dostopnost. V zasebnih ustanovah so bolnikom pogosto (a ne vedno) na voljo bolje opremljene operacijske dvorane, udobnejše čakalnice, lepše sobe, prijaznejše osebje. Zelo pomemben je osebni pristop - pričakovanje, da bo zdravnik zasebnik bolj zavzet za bolnika in da mu bo posvetil več časa in pozornosti. Pomembna je tudi želja po intimnejši obravnavi, diskretnosti, večje fleksibilnosti glede izbire datuma operacije, izbire sobe, torej tega da bolnik ni le številka in da se ne počuti "kot v tovarni". Dejansko zasebne ustanove kljub zvenečim imenom niso vedno kvalitetnejše od javnih, res pa ob zdravnikovi osebni odgovornosti za storitev pogosto nudijo zavzetejši pristop. Številni bolniki se seveda raje odločajo za zdravljenje v univerzitetnih institucijah - v Parizu si med sabo konkurira osem univerzitenih kliničnih centrov. 

  

S kliniko v Franciji poimenujemo ustanovo, ki je manjša od bolnišnice, v njej ponavadi ni oddelka intenzivne terapije, pogosto pa je prisoten operacijski blok. Poleg zasebnih kirurško-porodnih klinik, kjer opravijo približno polovico vseh kirurških posegov in tretjino porodov, so zelo pomembne negovalne klinike. Te zagotavljajo kasno pooperativno oskrbo operirancev, pa tudi internistično zdravljenje geriatričnih bolnikov. Gre za majhne zasebne ustanove z nekaj zaposlenimi splošnimi zdravniki in približno 200 posteljami. Takih ustanov je veliko in si med sabo konkurirajo, zato ponavadi ni težko dobiti proste postelje za bolnika, ki po operaciji rabi še nekaj tednov nege, da povsem okreva.

 

 

Polovica svobodnih zdravnikov

 

45 % francoskih zdravnikov je zaposlenih, 55 % pa se odloči za tako imenovan svobodni (liberalni) poklic. Prav tako je v svobodnem poklicu 20 % medicinskih sester (medicinske sestre v Franciji pridobijo ta naziv po končani triletni visoki šoli). Vzroki, da se zdravniki odločijo za poklic svobodnega zdravnika, so različni: svobodno razpolaganje s časom, novi poklicni izzivi, denar, že utečena praksa v družini, naveličanost z akademskim sistemom, možnost proste asociacije s kolegi.

 

Koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti lahko pridobi vsak zdravnik, ki ima potrebne kvalifikacije. Vpisan mora biti v zbornico, ki je odgovorna za skladnost njegovih diplom. Ko se nekega dne odloči, da bo postal svobodni zdravnik (ne glede na to, ali je zaposlen ali ne), pošlje obvestilo zbornici, da z določenim datumom odpira svojo privatno prakso na določenem naslovu. Na ta način postane svobodni zdravnik in na trgu zdravstvenih storitev prične prosto konkurirati javnim zdravstvenim ustanovam. Odpre ambulanto doma ali pa najame prostore in prične v njih sprejemati bolnike. Ambulantno zdravstveno dejavnost lahko opravlja v skoraj vseh prostorih, velikih zahtev ni (čakalnica, wc, dostop za invalide). Delovnih izkušenj ne potrebuje, je pa res, da se predvsem pri bolnišničnih (sploh kirurških) specialnostih za svobodni poklic odločajo v glavnem specialisti z 10 do 20-letno kariero in izkušnjami. Anesteziologi, ginekologi in kirurgi sklenejo pogodbo z eno ali več klinikami, da lahko v njih izvajajo operativno dejavnost. Obvezno je zavarovanje za primer strokovne napake.

 

 

Zelo močna je vloga izbranih osebnih zdravnikov, od katerih jih je velika večina samozaposlena in ima koncesijo. 

 

Če je zdravnik hkrati v delovnem razmerju z javno ali zasebno bolnišnico, mora od nje dobiti soglasje za hkratno delo svobodnega zdravnika. Bolnišnici je ponavadi v interesu, da zdravnika zasebnika vsaj delno ohrani med zaposlenimi, seveda za manjšo plačo in z zagotovili, da ne bo prelivanja bolnikov v druge ustanove. Soglasje delodajalca je permanentno in ga ni treba obnavljati, s tem je mobing onemogočen. (Mimogrede, tudi akademskih naslovov tukaj ni treba obnavljati.)

  

Zdravniška zbornica o začetku izvajanja zdravnikove zasebne dejavnosti obvesti CPAM, ki stopi v stik z zdravnikom in mu ponudi koncesijo. Velika večina zdravnikov ponujeno koncesijo sprejme. Osnovno koncesijo (sektor 1) lahko dobi vsak zasebnik, koncesijo s prostimi honorarji (sektor 2) pa le zdravniki z univerzitetno kariero. V sektorju 3 so zdravniki brez koncesije, ki delajo le na podlagi tržnih cen. Za administrativno kontrolo je zadolžena CPAM, ki zdravnike spremlja in jim svetuje pri odprtju ambulante. 

 

Že na dan odprtja svoje ambulante lahko zdravnik sprejme prve bolnike. Izdaja jim recepte (ki jih lahko sam natisne), napotnice (ki jih prav tako lahko natisne sam) in potrdila o bolniški odsotnosti za delodajalca (na obrazcih CPAM). Storitev pregleda bolniki poravnajo s kartico socialnega zavarovanja (pri osnovni koncesiji je to vse), dodatne honorarje pa založijo iz svojega žepa in jim ga kasneje povrnejo dodatne zavarovalnice.

 

Zelo močna je vloga izbranih osebnih zdravnikov, od katerih jih je velika večina samozaposlena in ima koncesijo. Povprečni osebni zdravnik ima približno 800 do 900 bolnikov. Sprejema jih v svoji ordinaciji (sploh na podeželju je to pogosto v domači hiši) in po potrebi napoti k specialistu. Mnenje osebnega zdravnika je zelo cenjeno in spoštovano tako s strani bolnikov kot s strani kolegov specialistov. Napotnica splošnega zdravnika za pregled pri specialistu ni obvezna, je pa povrnitev stroškov pregleda bolniku s strani zavarovalnice za nekaj evrov višja, če jo bolnik ima. Pogosto se kabineti osebnih zdravnikov združujejo in povezujejo s specialisti, tako da nastajajo majhni zasebni "zdravstveni domovi". Tja pacienti radi hodijo, saj imajo v eni stavbi na kupu več specialistov in pogosto hkrati tudi fizioterapevtske, osteopatske in sestrske storitve. Bolniki se na pregled naročajo preko spletnega portala doctolib, ki je za uporabnike brezplačen, za ponudnike zdravstvenih storitev pa plačljiv.

 

 

Biti zdravnik v Franciji

 

Zdravnik v Franciji je dejansko v središču zdravstvenega procesa, nosilec zdravljenja in seveda odgovoren za njegov izid. Različne državne institucije skrbijo za to, da je odnos med pacientom in zdravnikom brez nepotrebnih administrativnih ovir ter za bolnika čimbolj olajšan. Izraz svobodni zdravnik seveda ne pomeni, da lahko "svobodni" zdravnik dela, kar hoče, ampak to, da je samozaposlen, svobodno razpolaga s svojim časom in prosto sklepa pogodbe s klinikami. Svoje storitve ponuja bolnikom, ki lahko do njega prosto dostopajo. Država skrbi za to, da je zdravstvena služba vzpostavljena na vsem njenem teritoriju, da je dostopnost dobra in da ne prihaja do finančnih zlorab. HAS (Haute Autorite de Santé) kot najvišji zdravstveni organ v državi zasebnikom in ustanovam podeljuje akreditacije, s katerimi potrjuje visoko raven kvalitete zdravstvenih storitev. Kvaliteto zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju sicer kontrolirajo regionalne agencije za zdravje (Agence Régionale de Santé oz. ARS), na katere se lahko obrnejo bolniki. ARS lahko posamezniku ali ustanovi v primeru hudih nepravilnosti trajno ali začasno prepove opravljanje določene zdravstvene dejavnosti.

 

Doc. dr. Andrej Vranič, svobodni nevrokirurg, Evropska bolnišnica, Pariz.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
17
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.981
02/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 2.073
03/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.978
04/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 2.019
05/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 1.482
06/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.796
07/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.470
08/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.075
09/
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
Janez Vuk
Ogledov: 874
10/
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
Scott J. Younger
Ogledov: 919