Razkrivamo

Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika

Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak tudi ekonomsko in kulturno. Zdi se, da je najbolj prostrana država na svetu na najboljši poti, da ponovno postane supersila, kar je nekoč v času bipolarnega sveta že bila, potem pa jo je propad komunizma pahnil na rob ekonomskega propada, hudih socialnih nemirov, političnih kriz in celo državljanske vojne. Ravno nacionalna pestrost Ruske federacije, ki je v preteklosti botrovala številnim vojnam, utegne biti za rusko oblast največju izziv tega stoletja, kajti pomemben del ruskega ozemlja in prebivalstva pripada muslimanski populaciji. Do katere pa se je Kremelj stoletja obnašal vse prej kot človeško, zato pod površjem navideznega miru tlijo stare zamere in sovraštva. Še zlasti na Kavkazu, kjer je radikalizacija mladih ruskih muslimanov največja.

25.12.2019 23:58
Piše: Milan Gregorič
Ključne besede:   Rusija   Čečenija   Dagestan   Kavkaz   muslimani   Armenija   Azerbejdžan   nafta   zgodovina   Sovjetska zveza

Foto: Russia Today

Kavkaz je 1100 kilometrov dolg in 180 kilometrov širok gorski sestav, ki poteka med Črnim in Kaspijskim morjem. Predstavlja del razmejitvene črte med evropskim in azijskim kontinentom. Kavkaz je narodnostno in jezikovno zelo pestro ozemlje z okrog 70 narodi, nekaterimi z lastnimi državami, ostalimi pa kot avtonomne republike ali pokrajine znotraj območnih držav, pretežno na ruski strani. Kavkaz je tudi stičišče dveh velikih ver, krščanske in muslimanske, in v preteklosti tudi treh imperijev - ruskega, turškega in perzijskega (iranskega). Branko Soban, nekdanji dopisnik Dela iz Moskve, je nekoč zapisal, da "na Kavkazu divja vojna že štiristo let". Znotraj Ruske federacije živi okrog 144 milijonov prebivalcev, od tega je okrog 20 milijonov muslimanov, pretežno staroselcev s kavkaškega področja. Po nekaterih ocenah bi se naj ta delež v prihodnjih desetletjih podvojil, kar bi lahko ob sedanji zelo nizki rodnosti v Rusiji in visoki rodnosti muslimanov pripeljalo do tega, da bo že na koncu tega stoletja pol ruskega prebivalstva muslimanskega izvora.

 

Prostor okrog Kavkaza je bil dolgo časa pod vladavino islama. Rusko cesarstvo ga je zavzelo sredi 19. stoletja, po desetletjih srditih in krvavih spopadih z lokalnimi plemeni ter po več vojnah z Otomanskim cesarstvom. Leta 1918 pa je prešel pod novonastalo ZSSR. Muslimani predstavljajo veliko večino v kavkaških republikah Čečeniji (96%), Dagestanu (94%) in Ingušetiji (98%), v preostalih pa od 50 do 70%. Mnogo jih je razseljenih tudi znotraj Rusije, npr. v Moskvi, kjer naj bi jih živelo kar okrog dva milijona, to je več kot v kateremkoli evropskem mestu.

 

Muslimanski narodi s Kavkaza so bili pod carsko Rusijo in tudi v času Sovjetske zveze drugorazredni državljani in - kot bomo videli v nadaljevanju - pogosto tudi izpostavljeni brutalni represiji in celo genocidu. Šele z razpadom sovjetskega komunističnega imperija se jim je pokazal žarek svetlobe na koncu mračnega predora, vendar se konflikti s tem še niso končali. Polega tega gre za prostor, ki je podobno kot na Bližnjem vzhodu bogat z nafto, in kjer se soočajo najrazličnejši interesi, tudi širši geostrateški. Podobno je recimo na Balkanu, kjer sicer ni nafte, a se tudi tam prepletajo različni interesi in je hkrati stičišče različnih narodov, ver. Tudi tam podtalno tlijo regionalni konflikti in občasno potekajo lokalne vojne.

 

Odnosi ruskih oblasti do muslimanskega življa so zelo kompleksni. Nekateri uradni predstavniki ruskih oblasti kot tudi muslimanskih skupnosti ji slikajo v zelo lepi luči. Glavni mufti v Rusiji Talgat Tadžudin je npr. ob svoji zahtevi, naj bi bil v ruskem grbu poleg križa tudi polmesec, dejal: "Mi, Muslimani, smo Rusi. Nismo iz Savdske Arabije, niti iz Iraka in tudi ne iz Afrike. Naši predniki so živeli v Rusiji tisoče let. Mi smo za to zemljo dali mnoge junake. Čeprav pripadamo različnim veram, smo si blizu v marsičem in domovina nam je ena".

 

Sputnik Hajrudinov, direktor inštituta za mednarodne odnose, zgodovino in orientalistiko na kazahstanski zvezni univerzi, je tudi zagotavljal, da vse ankete kažejo, da "v Rusiji ni delitve med verami, niti napetosti … Pravoslavni, muslimani in predstavniki drugih verstev so našli način sodelovanja in sožitja. Obstaja stabilnost in dobri odnosi". Pri tem je še dodal, da "večina ruskih analitikov soglaša z oceno, da islamofobija stresa mnoge zahodne države, vendar ta histerija ni zajela Rusije". Številna bridka dejstva  pa ne potrjujejo teh vzhičenih izjav. Naj se dotaknemo zgolj najbolj znanih in odmevnih krvavih dogodkov le v nekaterih ruskih islamskih republikah.

 

 

Tragedija v Čečeniji

 

Največje gorje med ruskimi muslimanskimi republikami je pretrpela Čečenija z okrog 1,2 milijona prebivalcev, nekoč staroselcev z lastno religijo, ki pa so bili 18. in 19.stoletju islamizirani, vendar so sledili liberalni struji islama in sekularizaciji. Čečeni so se namreč večkrat neuspešno bojevali za svojo neodvisnost že pod carsko Rusijo v obdobju 1830-1864, čemur so sledile množične deportacije v Sibirijo in njihovo bežanje v Otomansko cesarstvo. Boj za neodvisnost so nadaljevali tudi pod sovjeti in v obdobju 1944-1948 je bilo deportiranih v Sibirijo okrog 650.000 Čečenov in Ingušev, od katerih jih je okrog 200.000 pomrlo. Ob razpadu ZSSR leta1991 je Čečenija razglasila neodvisnost, kar pa je ruska vojska čez nekaj let krvavo zatrla. Pri tem je umrlo več deset tisoč ljudi, nekaj sto tisoč jih je bilo razseljenih. Po "zmagi" Moskve je je Čečenija dobila večjo avtonomijo, a se je upor ponovil v obdobju 1999-2000, ki ga je ruska vojska, že pod Putinom, spet zatrla ter pustila za seboj okrog 10.000 mrtvih in strahotno opustošeno deželo, vključno s povsem porušeno prestolnico Grozni, ob čemer pa se svet ni pretirano razburjal.

 

Danes je Čečenija obnovljena, a iz televizijskih oddaj lahko slišimo, da se v Groznem dvigajo v nebo vrtoglavo visoke stolpnice, igrišča so polna otrok, ljudje za zaprtimi vrati pa govorijo o sprevrženi in zatiralski državi, ki jo s strahovlado predstavlja Ramzam Kadirov, ki ga je nastavil Kremelj. Očitajo mu manipulacije z volilnimi izidi, prilaščanje ruskih proračunskih sredstev, obstoj skrivnih zaporov za politične nasprotnike in taborišča za homoseksualce, mučenja ljudi do smrti, vpletenost v politične umore novinarjev, humanitarnih delavcev in aktivistov, tudi Borisa Nemcova, uglednega jedrskega fizika, gospodarstvenika in politika.

 

Po podatkih medijev bi naj bile v gorah Čečenije še vedno posamezne skupine bojevnikov, ki Rusije sicer ne ogrožajo več z  odcepitvijo, vendar je Čečenija postala gojišče militantnega islama. Vojno so zamenjali teroristični napadi. Ti pa se niso omejili na Čečenijo, saj je bila v obdobju 2000-2011 Rusija priča več kot 40 bombnim in samomorilskim napadom. Na primer napad na moskovsko gledališče (2002) s 129 mrtvimi, pa na šolo v Beslanu (2004) s 330 žrtvami, napad na moskovsko letališče Domodedovo, odgovornost za dve veliki letalski nesreči, napad na maraton v Bostonu in nepregledna množica drugih manjših terorističnih dejanj, o katerih mediji sploh ne pišejo. Doživete grozote čečenskega ljudstva se bodo stoletja prenašale iz roda v rod in v tem primeru ne bo mogoče kriviti zgolj muslimanov za terorizem, ker jih vanj v veliki meri potisnilo stopetdeset let ruskega genocida nad Čečeni.

 

 

Dagestan

 

Tudi ruska republika Dagestan s skoraj dvemi milijoni muslimanskimi prebivalci je ob razpadu ZSSR razglasila neodvisnost, a jo je ruska vojska surovo zadušila, kar se je končalo s terorizmom, o katerem pa se malo piše in pri čemer je prišlo celo do uboja dveh muslimanskih voditeljev. Dagestan leži namreč na tako imenovani naftni trasi od Kaspijskega morja do Turčije in očitno ni milosti, če kdo poskuša drezati v ruske interese na tem področju.

 

Azerbajdžan z okrog 8,5 milijonov prebivalcev, večinoma muslimanov, se je ob razpadu ZSSR leta 1991 z razglasitvijo samostojne države sicer ognil tragediji Čečenije in Dagestana ter obranil svojo državnost, a se je del njegovega ozemlja, Gorski Karabah, kjer "teče nafta v potokih", ob podpori Rusiji naklonjene Armenije, oklical za samostojno državo, ki jo mednarodna skupnost večinoma ne priznava, in je tako vnesel dodatni nemir v ta prostor. 

 

Armenija z okrog 3 milijoni prebivalcev, ki večinoma pripadniki Armenske apostolske cerkve (96%), ima tudi svoje boleče probleme, kot je že navedeni spor za Gorski Karabah, in tudi pretekle travme, ki delujejo destabilizacijsko na kavkaški prostor. Tudi njej se je leta 1991 uspelo osamosvojiti od ZSSR, a je to povzročilo množično izselitev Azerbajdžancev v matični Azerbajdžan in okrog 260.000 Armencev iz Azerbajdžana v Armenijo. Poleg tega je še vedno odprta rana, ki se ji reče armenski genocid, ko so Turki, ki so v Armencih videli peto kolono Rusije, v obdobju 1885-1923 v več zaporednih presledkih izvajali nad njimi prave množične pokole, v katerih naj bi življenje izgubilo več kot milijon Armencev.

 

Gruzija z nekaj manj kot štirimi milijoni prebivalci, večinoma pravoslavne vere (96%), se je po dolgem boju za neodvisnost, predvsem od Rusije, leta 1991 končno osamosvojila. S svojimi prozahodnimi reformističnimi vladami po žametni revoluciji leta 2003, katerih cilj je bil vključitev v zvezo Nato in EU, je vznemirila Rusijo, ki je zanetila upor ter s svojo vojsko pomagala pokrajinama Južna Osetija in Abhazija pri razglasitvi za samostojni državi, ki pa ju večina mednarodne skupnosti ne priznava. Podobne težnje so tudi v gruzijski pokrajini Adžarija, ki pa za enkrat še priznava oblast Tbilisija

 

Trajno potencialno konfliktno žarišče Kavkaza predstavlja tudi tragična usoda 25 milijonov Kurdov, ki so po razpadu Otomanskega cesarstva ostali ločeni  na ozemlju Irana, Iraka, Turčije in Sirije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
9
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.753
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.490
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.553
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.062
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.495
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.435
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.323
08/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 572
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 477
10/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.335