Razkrivamo

Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika

Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak tudi ekonomsko in kulturno. Zdi se, da je najbolj prostrana država na svetu na najboljši poti, da ponovno postane supersila, kar je nekoč v času bipolarnega sveta že bila, potem pa jo je propad komunizma pahnil na rob ekonomskega propada, hudih socialnih nemirov, političnih kriz in celo državljanske vojne. Ravno nacionalna pestrost Ruske federacije, ki je v preteklosti botrovala številnim vojnam, utegne biti za rusko oblast največju izziv tega stoletja, kajti pomemben del ruskega ozemlja in prebivalstva pripada muslimanski populaciji. Do katere pa se je Kremelj stoletja obnašal vse prej kot človeško, zato pod površjem navideznega miru tlijo stare zamere in sovraštva. Še zlasti na Kavkazu, kjer je radikalizacija mladih ruskih muslimanov največja.

25.12.2019 23:58
Piše: Milan Gregorič
Ključne besede:   Rusija   Čečenija   Dagestan   Kavkaz   muslimani   Armenija   Azerbejdžan   nafta   zgodovina   Sovjetska zveza

Foto: Russia Today

Kavkaz je 1100 kilometrov dolg in 180 kilometrov širok gorski sestav, ki poteka med Črnim in Kaspijskim morjem. Predstavlja del razmejitvene črte med evropskim in azijskim kontinentom. Kavkaz je narodnostno in jezikovno zelo pestro ozemlje z okrog 70 narodi, nekaterimi z lastnimi državami, ostalimi pa kot avtonomne republike ali pokrajine znotraj območnih držav, pretežno na ruski strani. Kavkaz je tudi stičišče dveh velikih ver, krščanske in muslimanske, in v preteklosti tudi treh imperijev - ruskega, turškega in perzijskega (iranskega). Branko Soban, nekdanji dopisnik Dela iz Moskve, je nekoč zapisal, da "na Kavkazu divja vojna že štiristo let". Znotraj Ruske federacije živi okrog 144 milijonov prebivalcev, od tega je okrog 20 milijonov muslimanov, pretežno staroselcev s kavkaškega področja. Po nekaterih ocenah bi se naj ta delež v prihodnjih desetletjih podvojil, kar bi lahko ob sedanji zelo nizki rodnosti v Rusiji in visoki rodnosti muslimanov pripeljalo do tega, da bo že na koncu tega stoletja pol ruskega prebivalstva muslimanskega izvora.

 

Prostor okrog Kavkaza je bil dolgo časa pod vladavino islama. Rusko cesarstvo ga je zavzelo sredi 19. stoletja, po desetletjih srditih in krvavih spopadih z lokalnimi plemeni ter po več vojnah z Otomanskim cesarstvom. Leta 1918 pa je prešel pod novonastalo ZSSR. Muslimani predstavljajo veliko večino v kavkaških republikah Čečeniji (96%), Dagestanu (94%) in Ingušetiji (98%), v preostalih pa od 50 do 70%. Mnogo jih je razseljenih tudi znotraj Rusije, npr. v Moskvi, kjer naj bi jih živelo kar okrog dva milijona, to je več kot v kateremkoli evropskem mestu.

 

Muslimanski narodi s Kavkaza so bili pod carsko Rusijo in tudi v času Sovjetske zveze drugorazredni državljani in - kot bomo videli v nadaljevanju - pogosto tudi izpostavljeni brutalni represiji in celo genocidu. Šele z razpadom sovjetskega komunističnega imperija se jim je pokazal žarek svetlobe na koncu mračnega predora, vendar se konflikti s tem še niso končali. Polega tega gre za prostor, ki je podobno kot na Bližnjem vzhodu bogat z nafto, in kjer se soočajo najrazličnejši interesi, tudi širši geostrateški. Podobno je recimo na Balkanu, kjer sicer ni nafte, a se tudi tam prepletajo različni interesi in je hkrati stičišče različnih narodov, ver. Tudi tam podtalno tlijo regionalni konflikti in občasno potekajo lokalne vojne.

 

Odnosi ruskih oblasti do muslimanskega življa so zelo kompleksni. Nekateri uradni predstavniki ruskih oblasti kot tudi muslimanskih skupnosti ji slikajo v zelo lepi luči. Glavni mufti v Rusiji Talgat Tadžudin je npr. ob svoji zahtevi, naj bi bil v ruskem grbu poleg križa tudi polmesec, dejal: "Mi, Muslimani, smo Rusi. Nismo iz Savdske Arabije, niti iz Iraka in tudi ne iz Afrike. Naši predniki so živeli v Rusiji tisoče let. Mi smo za to zemljo dali mnoge junake. Čeprav pripadamo različnim veram, smo si blizu v marsičem in domovina nam je ena".

 

Sputnik Hajrudinov, direktor inštituta za mednarodne odnose, zgodovino in orientalistiko na kazahstanski zvezni univerzi, je tudi zagotavljal, da vse ankete kažejo, da "v Rusiji ni delitve med verami, niti napetosti … Pravoslavni, muslimani in predstavniki drugih verstev so našli način sodelovanja in sožitja. Obstaja stabilnost in dobri odnosi". Pri tem je še dodal, da "večina ruskih analitikov soglaša z oceno, da islamofobija stresa mnoge zahodne države, vendar ta histerija ni zajela Rusije". Številna bridka dejstva  pa ne potrjujejo teh vzhičenih izjav. Naj se dotaknemo zgolj najbolj znanih in odmevnih krvavih dogodkov le v nekaterih ruskih islamskih republikah.

 

 

Tragedija v Čečeniji

 

Največje gorje med ruskimi muslimanskimi republikami je pretrpela Čečenija z okrog 1,2 milijona prebivalcev, nekoč staroselcev z lastno religijo, ki pa so bili 18. in 19.stoletju islamizirani, vendar so sledili liberalni struji islama in sekularizaciji. Čečeni so se namreč večkrat neuspešno bojevali za svojo neodvisnost že pod carsko Rusijo v obdobju 1830-1864, čemur so sledile množične deportacije v Sibirijo in njihovo bežanje v Otomansko cesarstvo. Boj za neodvisnost so nadaljevali tudi pod sovjeti in v obdobju 1944-1948 je bilo deportiranih v Sibirijo okrog 650.000 Čečenov in Ingušev, od katerih jih je okrog 200.000 pomrlo. Ob razpadu ZSSR leta1991 je Čečenija razglasila neodvisnost, kar pa je ruska vojska čez nekaj let krvavo zatrla. Pri tem je umrlo več deset tisoč ljudi, nekaj sto tisoč jih je bilo razseljenih. Po "zmagi" Moskve je je Čečenija dobila večjo avtonomijo, a se je upor ponovil v obdobju 1999-2000, ki ga je ruska vojska, že pod Putinom, spet zatrla ter pustila za seboj okrog 10.000 mrtvih in strahotno opustošeno deželo, vključno s povsem porušeno prestolnico Grozni, ob čemer pa se svet ni pretirano razburjal.

 

Danes je Čečenija obnovljena, a iz televizijskih oddaj lahko slišimo, da se v Groznem dvigajo v nebo vrtoglavo visoke stolpnice, igrišča so polna otrok, ljudje za zaprtimi vrati pa govorijo o sprevrženi in zatiralski državi, ki jo s strahovlado predstavlja Ramzam Kadirov, ki ga je nastavil Kremelj. Očitajo mu manipulacije z volilnimi izidi, prilaščanje ruskih proračunskih sredstev, obstoj skrivnih zaporov za politične nasprotnike in taborišča za homoseksualce, mučenja ljudi do smrti, vpletenost v politične umore novinarjev, humanitarnih delavcev in aktivistov, tudi Borisa Nemcova, uglednega jedrskega fizika, gospodarstvenika in politika.

 

Po podatkih medijev bi naj bile v gorah Čečenije še vedno posamezne skupine bojevnikov, ki Rusije sicer ne ogrožajo več z  odcepitvijo, vendar je Čečenija postala gojišče militantnega islama. Vojno so zamenjali teroristični napadi. Ti pa se niso omejili na Čečenijo, saj je bila v obdobju 2000-2011 Rusija priča več kot 40 bombnim in samomorilskim napadom. Na primer napad na moskovsko gledališče (2002) s 129 mrtvimi, pa na šolo v Beslanu (2004) s 330 žrtvami, napad na moskovsko letališče Domodedovo, odgovornost za dve veliki letalski nesreči, napad na maraton v Bostonu in nepregledna množica drugih manjših terorističnih dejanj, o katerih mediji sploh ne pišejo. Doživete grozote čečenskega ljudstva se bodo stoletja prenašale iz roda v rod in v tem primeru ne bo mogoče kriviti zgolj muslimanov za terorizem, ker jih vanj v veliki meri potisnilo stopetdeset let ruskega genocida nad Čečeni.

 

 

Dagestan

 

Tudi ruska republika Dagestan s skoraj dvemi milijoni muslimanskimi prebivalci je ob razpadu ZSSR razglasila neodvisnost, a jo je ruska vojska surovo zadušila, kar se je končalo s terorizmom, o katerem pa se malo piše in pri čemer je prišlo celo do uboja dveh muslimanskih voditeljev. Dagestan leži namreč na tako imenovani naftni trasi od Kaspijskega morja do Turčije in očitno ni milosti, če kdo poskuša drezati v ruske interese na tem področju.

 

Azerbajdžan z okrog 8,5 milijonov prebivalcev, večinoma muslimanov, se je ob razpadu ZSSR leta 1991 z razglasitvijo samostojne države sicer ognil tragediji Čečenije in Dagestana ter obranil svojo državnost, a se je del njegovega ozemlja, Gorski Karabah, kjer "teče nafta v potokih", ob podpori Rusiji naklonjene Armenije, oklical za samostojno državo, ki jo mednarodna skupnost večinoma ne priznava, in je tako vnesel dodatni nemir v ta prostor. 

 

Armenija z okrog 3 milijoni prebivalcev, ki večinoma pripadniki Armenske apostolske cerkve (96%), ima tudi svoje boleče probleme, kot je že navedeni spor za Gorski Karabah, in tudi pretekle travme, ki delujejo destabilizacijsko na kavkaški prostor. Tudi njej se je leta 1991 uspelo osamosvojiti od ZSSR, a je to povzročilo množično izselitev Azerbajdžancev v matični Azerbajdžan in okrog 260.000 Armencev iz Azerbajdžana v Armenijo. Poleg tega je še vedno odprta rana, ki se ji reče armenski genocid, ko so Turki, ki so v Armencih videli peto kolono Rusije, v obdobju 1885-1923 v več zaporednih presledkih izvajali nad njimi prave množične pokole, v katerih naj bi življenje izgubilo več kot milijon Armencev.

 

Gruzija z nekaj manj kot štirimi milijoni prebivalci, večinoma pravoslavne vere (96%), se je po dolgem boju za neodvisnost, predvsem od Rusije, leta 1991 končno osamosvojila. S svojimi prozahodnimi reformističnimi vladami po žametni revoluciji leta 2003, katerih cilj je bil vključitev v zvezo Nato in EU, je vznemirila Rusijo, ki je zanetila upor ter s svojo vojsko pomagala pokrajinama Južna Osetija in Abhazija pri razglasitvi za samostojni državi, ki pa ju večina mednarodne skupnosti ne priznava. Podobne težnje so tudi v gruzijski pokrajini Adžarija, ki pa za enkrat še priznava oblast Tbilisija

 

Trajno potencialno konfliktno žarišče Kavkaza predstavlja tudi tragična usoda 25 milijonov Kurdov, ki so po razpadu Otomanskega cesarstva ostali ločeni  na ozemlju Irana, Iraka, Turčije in Sirije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.780
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.929
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.897
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.793
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.285
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.446
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.528
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.218
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 889
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 904