Komentar

Srečeval sem ga najprej kot izvrstnega mladeniča, danes pa kot zrelega socialista, ateista

Povod za moj današnji komentar je predavanje izvrstenga hekerja, programerja in umetnika Luke Freliha na Inštitutu ZKM (Središče za umetnost in medije) v Karlsruheju na simpoziju Sonic Eksperimments Telemmmatics. Vzrok pa je njegov trud, da se kardinalni nevroni Ljubljane razvijejo v tehno-občutljivo in etično naravnano metropolo.

21.12.2019 17:06
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Luka Frelih   telematika   Ljudmila   Marko Peljhan   Vuk Čosić   umetnost   ZKM   Središče za umetnost in medije   Creative Commons   Laszlo Moholy-Nagy

Foto: Wikimedia Commons

Luka Frelih je zagotovo eden vodilnih umetnikov, ki nam vsak dan dokazuje, da umetnost ne potrebuje več telesa umetnine, temveč le intreaktivni val kot umetniško delo.

In spet smo pri umetniku Laszlu Moholy-Nagyu. Za hip smo pogledali v njegovo umetninško delo Telefonska slika iz leta 1923. Trenutek ali dva in pogled smo oddaljili stran od njega. Hiter očesni zasuk in že smo v telematični umetnosti XXI. stoletja. To je umetnost, ki za svoj medij uporablja računalniško posredovana telekomunikacijska omrežja. Telematična tehnologija je tista, ki izziva v človeku interaktivnost. Tako, da lahko telematično umetnost imenujemo tudi interaktivna umetnost.

 

 

FRIDA - V.

 

Za telematično umetnost je značilno sodelovanje večjega števila umetnikov, ki so prostorsko razmeščeni! Tako se fizično oddaljeni akterji srečajo v skupnem estetskem dogodku. Za tiste, ki se še niso srečali s telematično umetnostjo, bom navedel primer iz simpozija v Karlsruheju: koncert, ki je bil v ZKM, je istočasno potekal še v Parizu in Atenah. Umetniki so imeli vsak svojo vstopno video točko in zvočno linjo, ki so jo sledili. Drug drugemu so se predajali. Posredovali so si zvoke, ki so si jih potem povratno organizirali oziroma so jih mutirali. Koncert je potekal v telematičnem prepletu pred tremi avditoriji istočasno. Rezultat pa je bil skupno glasbeno delo!

 

Telematična konfiguracija: Telematika omogoča sotočje elektronskih zvočnosti in tisočerih konceptov v veletok novoveške eksperimentalnosti. Da, Luka Frelih je najprej heker! Na svetu sta dve generalni ideji o hekerjih: so hekerji, ki se zmagoslavno prebijejo v strogo varovan virtualni prostor Sistema. Tam ga s sekirico na stotinah koncev presekajo tako, da ga dotolčejo in mu sesujejo njegovo grdoto.

 

So pa tudi druge vrste hekerjev, ki so mi veliko bližje. Takšen je Luka Frelih! S svojimi sekiricami se prebijejo v varovane virtualne prostore totalitete. V digitalnem trebuhu sistem natančno proučijo. V njem poiščejo rešitve, ki so smiselne za vse človeštvo, vsekakor pa ne (samo) za državo. Po zaključnih spoznanjih jim na novo, predvsem etično kodirano povežejo izbrane koordinate. Shekajo jih tako, da postane sistem javen, smiselen in vsem koristen v skladu z razsvetljensko idejo svobode, javnosti in transparentnosti.

 

 

FRIDA - VI.

 

Luka Frelih je najprej heker, takoj zatem pa programer softverjev. Zadnje dve leti se intenzivno srečujeva, poznava pa se že skoraj četrt stoletja. Je personficirana zgodovina Ljudmile, laboratorija za znanost in umetnost skozi povezovanje polj umetnosti in tehnologije. Ravno z open source pristopom goji inovativno okolje za interdisciplinarne projekte. Luka Frelih je predvsem softverski umetnik.

 

Ljudmila je nevidni kolegij, ki je bil ustanovljen sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Luka Frelih je skupaj z Markom Peljhanom in Vukom Čosićem soustanovil Ljudmilo. Marko Peljhan se je v tem času vzpostavil kot telematični, Vuk Čosić pa kot internetni umetnik. Povejmo ob rob, da je internetna umetnost v vmesnem času metodološko sestopila in zavestno prestopila v svet novih strategij. Čeprav Luka Frelih tega zagotovo tega ne misli sam, menim, da je ravno on Ljudmilin poetični generator, ki vse znova in znova prestavi in ponovno kontekstualizira. Povzamimo na hitro Ljudmilino zgodovino glede na njen prostor delovanja: konstitutiva faza se je začela v KUD France Prešeren, sledila je šentviška faza, zatem faza na Rimski cesti, vmesno obdobje na Metelkovi in zadnje, peto obdobje, ki se je zgostilo na Slovenski cesti. V vseh obdobjih je bil Luka Frelih eden od njenih osrednjih akterjev. Srečeval sem ga najprej kot izvrstnega mladeniča, danes pa kot zrelega socialista, ateista.

 

Nekaj besed o Središču za umetnost in medije (ZKM) kjer je že daljši čas direktor, erudit Peter Weibel: V ZKM potekajo najsodobneješe raziskave, ki največkrat rezultirajo v estetskih oblikah. Vsaj tako pomembne so kot tiste na zgodovinskem Bauhausu. Izhajajo pa iz popolnoma drugačnih izhodišč. ZKM je predvsem inštitut za postdoktorske študije, poleg tega je še muzej elektronske in medijske umetnosti, v bistvu pa je arhiv. Tudi zato je bilo pomembno, da je Luka Frelih na simpoziju informiral najmlajšo zainteresirano javnost o razvoju digitalne umetnosti v Ljubljani v kontekstu svetovnega mreženja. ZKM je prostor, v katerem med drugim razvijajo kritično mišljenje o medijih. V ZKM je vidno, da v umetnosti ni več scene, ampak mreža. Luka Frelih se je tega dejstva zavedal že v prejšnjem stoletju. Vedel je, da umetnost zahteva aktivno udeležbo tistega, ki vstopi v mrežo. Mreženje predstavlja najsodobnejšo paradigmo človekovega medsebojnega delovanja. Vključuje vse točke v sistemu, ki proizvajajo smisle.

 

 

FRIDA - VII.

 

Luka Frelih je najprej nosilec digitalnih informacij. Je Bit sam. On sam je mreža avantgardne umetnosti ob koncu XX. in na začetku XXI. stoleja. Luka Frelih je mega mreža, ki je, paradoksalno, tiha in občutljiva. Natančno razume nujnost, da mora umetnik prispevati svoj delež k urejanju družbe. To lahko dela z razumevanjem tistega, kar tehnološki razvoj ponuja, ko nas vabi v telematični objem.

 

Opažanje: vsi, čisto vsi v Ljudmilinem krogu so proti vojaškim in kapitalističnim aplikacijam.

 

Najbrž bralci portala+ že veste, da se mi kultura upira. Le pri Luki Frelihu se mi kultura ne upira. On je tisti, ki razvija digitalno kulturo. Razviti in razumeti želi softversko kulturo ter jo širiti brez kapitalskih patologij. CC. Creative Commons. (Creative Commons je neprofitna organizacija, ki si prizadeva za povečanje števila avtorskih del, ki bi bila na voljo drugim za legalno razširjanje in uporabo. Projekt ponuja licence, ki natančno opredeljujejo pogoje uporabe del). Takšno kulturo občudujem. Luka Frelih je človek - digitalna kultura. Z njo odpira bivanjske vzorce, konstruktivno kulturno vizijo prihodnosti, odprto za čisto vse. To je njegovo poslanstvo.

 

Sintetični pogledi in etični vzgibi: Telekomunikacijske tehnologije širijo mrežno zavest, ki je večja od njenih delov. Širijo javne prostore. Organizirajo jih v ultrastabilne prostore. Že celo stoletje je minilo od tega, ko je umetnik proizvajal svetu skrivnostne atmosfere. Že zdavnaj je izginil svet, kjer se je moral umetnik držati drže umetnika. Umetnik danes želi vsa svoja spoznanja deliti z večinskim svetom. Ravno Ljudmilina projekcija je tista, ki je proizvedla sedanjost. Njena meta-perspektiva je bila sposobna utelešati paradokse in ne dopustiti preproščine.

 

Kardinalni nevroni in etične kode:

 

 

FRIDA - VIII.

 

Z računalniško umetnostjo je svet mogoče popolnoma nanovo proizvesti, ne pa ga samo opazovati in kritično komentirati. Vsi vidimo z lastnimi očmi, kako se veča in veča vloga interneta v vseh sferah življenja, vidmo ogromen val novih oblik. Pred nami je najnovejši vznik umetnosti. Zato je vedno širše področje interaktivne umetnosti. Telematska umetnost je že postavila svoje estetske zahteve. Računalnik pa je orodje za ojačitev inteligence, tudi umetniške. Luka Frelih je zagotovo eden vodilnih umetnikov, ki nam vsak dan dokazuje, da umetnost ne potrebuje več telesa umetnine, temveč le intreaktivni val kot umetniško delo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
0
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
15
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
4
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,565
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,927
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,983
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,238
05/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,674
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,728
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,391
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,400
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,150
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,035