Komentar

Srečeval sem ga najprej kot izvrstnega mladeniča, danes pa kot zrelega socialista, ateista

Povod za moj današnji komentar je predavanje izvrstenga hekerja, programerja in umetnika Luke Freliha na Inštitutu ZKM (Središče za umetnost in medije) v Karlsruheju na simpoziju Sonic Eksperimments Telemmmatics. Vzrok pa je njegov trud, da se kardinalni nevroni Ljubljane razvijejo v tehno-občutljivo in etično naravnano metropolo.

21.12.2019 17:06
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Luka Frelih   telematika   Ljudmila   Marko Peljhan   Vuk Čosić   umetnost   ZKM   Središče za umetnost in medije   Creative Commons   Laszlo Moholy-Nagy

Foto: Wikimedia Commons

Luka Frelih je zagotovo eden vodilnih umetnikov, ki nam vsak dan dokazuje, da umetnost ne potrebuje več telesa umetnine, temveč le intreaktivni val kot umetniško delo.

In spet smo pri umetniku Laszlu Moholy-Nagyu. Za hip smo pogledali v njegovo umetninško delo Telefonska slika iz leta 1923. Trenutek ali dva in pogled smo oddaljili stran od njega. Hiter očesni zasuk in že smo v telematični umetnosti XXI. stoletja. To je umetnost, ki za svoj medij uporablja računalniško posredovana telekomunikacijska omrežja. Telematična tehnologija je tista, ki izziva v človeku interaktivnost. Tako, da lahko telematično umetnost imenujemo tudi interaktivna umetnost.

 

 

FRIDA - V.

 

Za telematično umetnost je značilno sodelovanje večjega števila umetnikov, ki so prostorsko razmeščeni! Tako se fizično oddaljeni akterji srečajo v skupnem estetskem dogodku. Za tiste, ki se še niso srečali s telematično umetnostjo, bom navedel primer iz simpozija v Karlsruheju: koncert, ki je bil v ZKM, je istočasno potekal še v Parizu in Atenah. Umetniki so imeli vsak svojo vstopno video točko in zvočno linjo, ki so jo sledili. Drug drugemu so se predajali. Posredovali so si zvoke, ki so si jih potem povratno organizirali oziroma so jih mutirali. Koncert je potekal v telematičnem prepletu pred tremi avditoriji istočasno. Rezultat pa je bil skupno glasbeno delo!

 

Telematična konfiguracija: Telematika omogoča sotočje elektronskih zvočnosti in tisočerih konceptov v veletok novoveške eksperimentalnosti. Da, Luka Frelih je najprej heker! Na svetu sta dve generalni ideji o hekerjih: so hekerji, ki se zmagoslavno prebijejo v strogo varovan virtualni prostor Sistema. Tam ga s sekirico na stotinah koncev presekajo tako, da ga dotolčejo in mu sesujejo njegovo grdoto.

 

So pa tudi druge vrste hekerjev, ki so mi veliko bližje. Takšen je Luka Frelih! S svojimi sekiricami se prebijejo v varovane virtualne prostore totalitete. V digitalnem trebuhu sistem natančno proučijo. V njem poiščejo rešitve, ki so smiselne za vse človeštvo, vsekakor pa ne (samo) za državo. Po zaključnih spoznanjih jim na novo, predvsem etično kodirano povežejo izbrane koordinate. Shekajo jih tako, da postane sistem javen, smiselen in vsem koristen v skladu z razsvetljensko idejo svobode, javnosti in transparentnosti.

 

 

FRIDA - VI.

 

Luka Frelih je najprej heker, takoj zatem pa programer softverjev. Zadnje dve leti se intenzivno srečujeva, poznava pa se že skoraj četrt stoletja. Je personficirana zgodovina Ljudmile, laboratorija za znanost in umetnost skozi povezovanje polj umetnosti in tehnologije. Ravno z open source pristopom goji inovativno okolje za interdisciplinarne projekte. Luka Frelih je predvsem softverski umetnik.

 

Ljudmila je nevidni kolegij, ki je bil ustanovljen sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Luka Frelih je skupaj z Markom Peljhanom in Vukom Čosićem soustanovil Ljudmilo. Marko Peljhan se je v tem času vzpostavil kot telematični, Vuk Čosić pa kot internetni umetnik. Povejmo ob rob, da je internetna umetnost v vmesnem času metodološko sestopila in zavestno prestopila v svet novih strategij. Čeprav Luka Frelih tega zagotovo tega ne misli sam, menim, da je ravno on Ljudmilin poetični generator, ki vse znova in znova prestavi in ponovno kontekstualizira. Povzamimo na hitro Ljudmilino zgodovino glede na njen prostor delovanja: konstitutiva faza se je začela v KUD France Prešeren, sledila je šentviška faza, zatem faza na Rimski cesti, vmesno obdobje na Metelkovi in zadnje, peto obdobje, ki se je zgostilo na Slovenski cesti. V vseh obdobjih je bil Luka Frelih eden od njenih osrednjih akterjev. Srečeval sem ga najprej kot izvrstnega mladeniča, danes pa kot zrelega socialista, ateista.

 

Nekaj besed o Središču za umetnost in medije (ZKM) kjer je že daljši čas direktor, erudit Peter Weibel: V ZKM potekajo najsodobneješe raziskave, ki največkrat rezultirajo v estetskih oblikah. Vsaj tako pomembne so kot tiste na zgodovinskem Bauhausu. Izhajajo pa iz popolnoma drugačnih izhodišč. ZKM je predvsem inštitut za postdoktorske študije, poleg tega je še muzej elektronske in medijske umetnosti, v bistvu pa je arhiv. Tudi zato je bilo pomembno, da je Luka Frelih na simpoziju informiral najmlajšo zainteresirano javnost o razvoju digitalne umetnosti v Ljubljani v kontekstu svetovnega mreženja. ZKM je prostor, v katerem med drugim razvijajo kritično mišljenje o medijih. V ZKM je vidno, da v umetnosti ni več scene, ampak mreža. Luka Frelih se je tega dejstva zavedal že v prejšnjem stoletju. Vedel je, da umetnost zahteva aktivno udeležbo tistega, ki vstopi v mrežo. Mreženje predstavlja najsodobnejšo paradigmo človekovega medsebojnega delovanja. Vključuje vse točke v sistemu, ki proizvajajo smisle.

 

 

FRIDA - VII.

 

Luka Frelih je najprej nosilec digitalnih informacij. Je Bit sam. On sam je mreža avantgardne umetnosti ob koncu XX. in na začetku XXI. stoleja. Luka Frelih je mega mreža, ki je, paradoksalno, tiha in občutljiva. Natančno razume nujnost, da mora umetnik prispevati svoj delež k urejanju družbe. To lahko dela z razumevanjem tistega, kar tehnološki razvoj ponuja, ko nas vabi v telematični objem.

 

Opažanje: vsi, čisto vsi v Ljudmilinem krogu so proti vojaškim in kapitalističnim aplikacijam.

 

Najbrž bralci portala+ že veste, da se mi kultura upira. Le pri Luki Frelihu se mi kultura ne upira. On je tisti, ki razvija digitalno kulturo. Razviti in razumeti želi softversko kulturo ter jo širiti brez kapitalskih patologij. CC. Creative Commons. (Creative Commons je neprofitna organizacija, ki si prizadeva za povečanje števila avtorskih del, ki bi bila na voljo drugim za legalno razširjanje in uporabo. Projekt ponuja licence, ki natančno opredeljujejo pogoje uporabe del). Takšno kulturo občudujem. Luka Frelih je človek - digitalna kultura. Z njo odpira bivanjske vzorce, konstruktivno kulturno vizijo prihodnosti, odprto za čisto vse. To je njegovo poslanstvo.

 

Sintetični pogledi in etični vzgibi: Telekomunikacijske tehnologije širijo mrežno zavest, ki je večja od njenih delov. Širijo javne prostore. Organizirajo jih v ultrastabilne prostore. Že celo stoletje je minilo od tega, ko je umetnik proizvajal svetu skrivnostne atmosfere. Že zdavnaj je izginil svet, kjer se je moral umetnik držati drže umetnika. Umetnik danes želi vsa svoja spoznanja deliti z večinskim svetom. Ravno Ljudmilina projekcija je tista, ki je proizvedla sedanjost. Njena meta-perspektiva je bila sposobna utelešati paradokse in ne dopustiti preproščine.

 

Kardinalni nevroni in etične kode:

 

 

FRIDA - VIII.

 

Z računalniško umetnostjo je svet mogoče popolnoma nanovo proizvesti, ne pa ga samo opazovati in kritično komentirati. Vsi vidimo z lastnimi očmi, kako se veča in veča vloga interneta v vseh sferah življenja, vidmo ogromen val novih oblik. Pred nami je najnovejši vznik umetnosti. Zato je vedno širše področje interaktivne umetnosti. Telematska umetnost je že postavila svoje estetske zahteve. Računalnik pa je orodje za ojačitev inteligence, tudi umetniške. Luka Frelih je zagotovo eden vodilnih umetnikov, ki nam vsak dan dokazuje, da umetnost ne potrebuje več telesa umetnine, temveč le intreaktivni val kot umetniško delo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
11
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.665
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.349
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.462
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.010
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.324
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.374
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.194
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 1.010
09/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.307
10/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.224