Razkrivamo

Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače

V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. Poglobljene analize primerljivih držav vseeno kažejo, da je naša obdavčitev plač v pri večini zaposlenih dokaj podobna obdavčitvi v primerljivih tujih državah. Res pa odstopamo navzgor pri obdavčitvi najvišjih plač. Ker nimamo uvedene omejitve plačevanja socialnih prispevkov (socialne kapice), so prejemki nad pet ali deset tisoč evri dokaj močno obdavčeni. Sicer nimamo veliko ljudi, katerih mesečni prihodki bi presegali te zneske, a pri najvišji obdavčitvi od dodatno izplačanega zneska upravičenec prejme le tretjino, ostalo nameni državi. Zato velja tudi ocena o visoki progresivnosti obdavčitve dela, torej da se tudi stopnje davka z rastjo plače močno povečujejo.

27.12.2019 02:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   davki   plače   obdavčitev   osebni prejemki   Francija   Slovenija   kapital   indirektni davki

V štirih nadaljevanjih objavljamo precej obsežno in natančn analizo o tem, kakšna je pravzaprav skupna obdavčitev v Sloveniji. Ne gre torej le za davke na plače oziroma osebne prejemnke, ampak za vse vrste davščin, ki jih državljani plačujemo državi. Podrobnejše analize celotne obdavčitve pokažejo, da marsikje skupna obdavčitev ni progresivna, temveč celo regresivna, trendi pri nas pa so podobni tistim v Franciji.

Čeprav o tem povečevanju davčnih stopenj ni dilem, pa pri tovrstnih ocenah zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Ko pa pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, ugotovimo, da davčne stopnje vseeno niso tako progresivne. Pri davkih od potrošenega blaga je namreč značilno, da ljudje z nižjimi prejemki pretežni del tega potrošijo in plačajo polne davke, premožnejši pa za potrošnjo namenijo manjši del svojih prejemkov in še od tega precej v tujini. Velik del prihodkov jim namreč ostaja in te usmerjajo v razne naložbe ali varčevanje. Zaradi tega je delež teh davkov glede na njihove skupne prihodke precej nižji kot to velja za ljudi z nizkim plačami. Za kapitalske prihodke pa je značilno, da so obdavčeni precej nižje kot dohodki iz dela in ker te dohodke prejemajo predvsem ljudje iz zgornjega dela lestvice (najbogatejši), se jim povprečna davčna stopnja dodatno znižuje.

 

Zaradi vseh navedenih učinkov podrobnejše analize celotne obdavčitve pokažejo, da marsikje skupna obdavčitev ni progresivna, temveč celo regresivna. Na spodnji sliki je na primer izračun za Francijo, ki kaže rahlo naraščanje stopenj skupne obdavčitve, pri najvišjih prejemkih pa potem upada.

 

 

Vir: Can a Wealth Tax Work? Gabriel Zucman

 

 

Še bolj drastične razlike kažejo podatki za Združene države, kjer se davčne stopnje z rastjo prejemkov še bolj znižujejo. To posebno velja za zadnja desetletja, ko so se davčne stopnje precej znižale v primerjavi z obdobjem pred 1970. Takrat  je bila progresivnost obdavčitve bistveno večje, višje pa tudi mejne davčne stopnje.

 

Kakšni bi bili ti podatki za Slovenijo?

 

Vsaj v javnosti kakšnih podobnih izračunov celotnih davkov za naše razmere ni zaslediti. Zato v tekstu poskušam oceniti, kakšna je skupna obdavčitev prejemkov glede na njihovo višino v Sloveniji. Pri tem imamo na voljo dokaj dobre podatke za obdavčitev dela, obdavčitev potrošnje ter kapitala pa je v večji meri povezana z ocenami. Vseeno razpoložljivi javni podatki omogočajo oblikovanje baze podatkov, iz katerih lahko naredimo dokaj zanesljive ocene o višini skupne obdavčitve.

 

Iz rezultatov izhaja, da so trendi celotne obdavčitve prejemkov pri nas podobni kot v Franciji. Seštevek vseh plačanih davkov namreč pokaže, da obdavčitev niti ni več progresivna, temve je skoraj bližje "enotni davčni stopnji". To je posledica predvsem vključitve dohodkov iz kapitala, kjer je obdavčitev precej nižja, v veliko primerih (največjih) je celo ni. Ali je to prav ali ne, je seveda že drugo vprašanje. V tekstu se z ocenjevanjem primernosti veljavne zakonodaje nisem veliko ukvarjal, fokus je bil na zbiranju podatkov in prikazu dejanskega stanja. Ocene primernosti pa bodo vedno zelo različne. Pogosto so odvisne tudi od finančnega položaja posameznika, seveda je pri oceni potrebno upoštevati vso širino problematike. Dohodke iz kapitala vseeno težko popolnoma enačimo z dohodki iz dela.

 

Zaradi obsežnosti je celoten pregled obdavčitve razdeljen na štiri dele. V prvem je prikaz obdavčitve prejemkov iz dela ter obdavčitve iz naslova potrošnje, v naslednjih treh pa bodo prikazani še drugi vidiki in učinki vključitve prihodkov iz kapitala.

 

 

Obdavčitev dela in potrošnje

 

Kadar se prične razprava o davkih, imamo praviloma vedno v mislih samo obdavčitev prejemkov oziroma plač (direktni davki). Te davščine zajemajo:

 

  • socialne prispevke (za zdravstvo in pokojnino), ki so sorazmerni z bruto plačo - torej enak odstotek ne glede na višino plače (te prispevke plačuje deloma podjetje, deloma pa se odštejejo od bruto prejemka),

 

  • ter dohodnino, kjer je lestvica obdavčitve progresivna, torej višanje stopenj z višanjem prejemkov (zaradi tega so glede na neto prejemek načeloma tudi prispevki progresivni - glede na neto prejemek ljudje z višjimi zaslužki plačajo večji odstotek prispevkov za zdravstveno in pokojninsko blagajno).

 

 

Seveda pa državljani plačujejo tudi indirektne davke, torej davke na potrošnjo, kjer so stopnje obdavčitve odvisne od vrste blaga in zato vse kupce (potrošnike) enake. Ker pa premožnejši namenjajo manjši delež svojih prejemkov za potrošnjo (več varčujejo ali investirajo v finančne naložbe), veliko trošijo tudi v tujini, je obseg plačila teh davkov glede na njihove bruto prejemke relativno nižji, kot to velja za ljudi z nižjimi dohodki. Ti davki so torej regresivni, saj je z večanjem prejemkov stopnja plačanih davkov od skupnih zaslužkov nižja. Zato bi bilo zanimivo pogledati, ali so v naši državi skupaj plačani davki še vedno progresivni (torej višje stopnje pri višjih prejemkih), ali temu ni tako.

 

Kot povedano, imamo za analizo obdavčitve plač ali prejemkov na voljo zadosten nabor javno dosegljivih podatkov. Za analizo celotne obdavčitve posameznikov pa si moramo pomagati z različnimi viri in tudi raznimi ocenami in predpostavkami. Pri teh izračunih je največje pomanjkanje podatkov o potrošnji posameznih skupin ljudi (glede na višino prejemka). Zato sem izhajal iz predpostavke, da nekdo s tisoč evri mesečnih prejemkov potroši vse in tudi skoraj vse doma, nekdo s 5.000 mesečnih neto prejemkov pa potroši okoli dve tretjini (ostalo varčuje) in od tega okoli 70 % doma, ostalo pa v tujini. Predpostavke bi bile lahko tudi nekoliko drugačne, a izračuni se veliko ne spremenijo in zato jih lahko razumemo kot zadosten približek dejanskemu stanju (približno se tudi ujemajo z uradnimi statističnimi podatki o potrošnji prebivalstva po dohodkovnih kvintilih).

 

V takšen pregled je potrebno zajeti vse prejemnike dohodkov in potrošnike, torej vse prejemke zaposlenih, pokojnine, pa tudi socialne prejemke, ki se prejemajo v gotovini. Vsi ti dohodki so namenjeni potrošnji, od katere se ponovno plača davek (DDV, trošarine na energente, alkohol in tobak), prejemki pa so seveda obdavčeni samo pri dohodkih iz zaposlitve. Zaradi tega v nadaljevanju prikazujem predvsem podatke o obdavčitvi približno milijona zaposlenih v Republiki Sloveniji.

 

Na spodnji sliki je torej prikaz skupne obdavčitve posameznika, torej vsi davki od plače in davek, ki ga plača od potrošnje teh sredstev glede na celotni bruto prejemek oz. strošek dela. Ta zajema poleg bruto plače tudi prispevke delodajalca na plačo, dodatno pa še regres in povprečna nadomestila za prevoz in prehrano. Vsi zaposleni razdeljeni po decilih (po desetinah zaposlenih), razen zadnjih deset odstotkov najbolje plačanih. Tu so posebej prikazani podatki o stopnji obdavčitve za najbolje plačanih 5 %, 1 %, 0,1 % in 0,04 % (zadnji podatek je za 400 ljudi z najvišjimi prejemki v Sloveniji). Na spodnji osi so torej navedene obdavčitve za prvih deset, naslednjih dvajset, trideset ... odstotkov zaposlenih, dodatno pa je navedena še povprečna neto plača posamezne skupine zaposlenih.

 

Z modro črto je prikazana samo obdavčitev plač in ta je seveda progresivna. Stopnja vseh davščin na skupne prejemke poveča od 30 % na 61 %. Socialni prejemki so skoraj linearni s plačo, čeprav je prisotno nekaj regresije zaradi prispevka za dopolnilno zdravstveno zavarovanje v enotnem znesku 30 evrov (to je v bistvu dodaten obvezen prispevek in je v prikazu zajet med socialne prispevke). Plačilo dohodnine pa se z rastjo plač močno povečuje in to zagotavlja progresivnost obdavčitve prejemkov. Najnižje plače praktično z dohodnino niso obdavčene, dodatni prejemki nad 10.000 evrov mesečno pa kar s 50 % in to prinese najvišjih 61 % obdavčitve na celotni prejemek. 

 

Slika se precej spremeni, ko dodamo še indirektne davke na potrošnjo. Stopnje so sicer enake za potrošnike, a delež ki ga za davke namenjajo slabši plačani, je precej višji. Prejemniki visokih dohodkov, le-te v bistveno manjši meri trošijo in plačani davki na potrošnjo pomenijo precej manjši delež od njihovih prihodkov. Če torej pogledamo skupno obdavčitev, vidimo da ta raste zato precej počasneje. Pri večini zaposlenih se skupna obdavčitev poveča le od 48 do 55 odstotkov. Nekaj višja stopnja (okoli 60 %) velja samo za odstotek najbolje plačanih ljudi. O tem drugačnem prikazu višine obdavčitve več v nadaljevanju.

 

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
24
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,564
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,925
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,980
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,237
05/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,674
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,728
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,390
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,399
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,149
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,035