Razkrivamo

Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače

V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. Poglobljene analize primerljivih držav vseeno kažejo, da je naša obdavčitev plač v pri večini zaposlenih dokaj podobna obdavčitvi v primerljivih tujih državah. Res pa odstopamo navzgor pri obdavčitvi najvišjih plač. Ker nimamo uvedene omejitve plačevanja socialnih prispevkov (socialne kapice), so prejemki nad pet ali deset tisoč evri dokaj močno obdavčeni. Sicer nimamo veliko ljudi, katerih mesečni prihodki bi presegali te zneske, a pri najvišji obdavčitvi od dodatno izplačanega zneska upravičenec prejme le tretjino, ostalo nameni državi. Zato velja tudi ocena o visoki progresivnosti obdavčitve dela, torej da se tudi stopnje davka z rastjo plače močno povečujejo.

27.12.2019 02:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   davki   plače   obdavčitev   osebni prejemki   Francija   Slovenija   kapital   indirektni davki

V štirih nadaljevanjih objavljamo precej obsežno in natančn analizo o tem, kakšna je pravzaprav skupna obdavčitev v Sloveniji. Ne gre torej le za davke na plače oziroma osebne prejemnke, ampak za vse vrste davščin, ki jih državljani plačujemo državi. Podrobnejše analize celotne obdavčitve pokažejo, da marsikje skupna obdavčitev ni progresivna, temveč celo regresivna, trendi pri nas pa so podobni tistim v Franciji.

Čeprav o tem povečevanju davčnih stopenj ni dilem, pa pri tovrstnih ocenah zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Ko pa pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, ugotovimo, da davčne stopnje vseeno niso tako progresivne. Pri davkih od potrošenega blaga je namreč značilno, da ljudje z nižjimi prejemki pretežni del tega potrošijo in plačajo polne davke, premožnejši pa za potrošnjo namenijo manjši del svojih prejemkov in še od tega precej v tujini. Velik del prihodkov jim namreč ostaja in te usmerjajo v razne naložbe ali varčevanje. Zaradi tega je delež teh davkov glede na njihove skupne prihodke precej nižji kot to velja za ljudi z nizkim plačami. Za kapitalske prihodke pa je značilno, da so obdavčeni precej nižje kot dohodki iz dela in ker te dohodke prejemajo predvsem ljudje iz zgornjega dela lestvice (najbogatejši), se jim povprečna davčna stopnja dodatno znižuje.

 

Zaradi vseh navedenih učinkov podrobnejše analize celotne obdavčitve pokažejo, da marsikje skupna obdavčitev ni progresivna, temveč celo regresivna. Na spodnji sliki je na primer izračun za Francijo, ki kaže rahlo naraščanje stopenj skupne obdavčitve, pri najvišjih prejemkih pa potem upada.

 

 

Vir: Can a Wealth Tax Work? Gabriel Zucman

 

 

Še bolj drastične razlike kažejo podatki za Združene države, kjer se davčne stopnje z rastjo prejemkov še bolj znižujejo. To posebno velja za zadnja desetletja, ko so se davčne stopnje precej znižale v primerjavi z obdobjem pred 1970. Takrat  je bila progresivnost obdavčitve bistveno večje, višje pa tudi mejne davčne stopnje.

 

Kakšni bi bili ti podatki za Slovenijo?

 

Vsaj v javnosti kakšnih podobnih izračunov celotnih davkov za naše razmere ni zaslediti. Zato v tekstu poskušam oceniti, kakšna je skupna obdavčitev prejemkov glede na njihovo višino v Sloveniji. Pri tem imamo na voljo dokaj dobre podatke za obdavčitev dela, obdavčitev potrošnje ter kapitala pa je v večji meri povezana z ocenami. Vseeno razpoložljivi javni podatki omogočajo oblikovanje baze podatkov, iz katerih lahko naredimo dokaj zanesljive ocene o višini skupne obdavčitve.

 

Iz rezultatov izhaja, da so trendi celotne obdavčitve prejemkov pri nas podobni kot v Franciji. Seštevek vseh plačanih davkov namreč pokaže, da obdavčitev niti ni več progresivna, temve je skoraj bližje "enotni davčni stopnji". To je posledica predvsem vključitve dohodkov iz kapitala, kjer je obdavčitev precej nižja, v veliko primerih (največjih) je celo ni. Ali je to prav ali ne, je seveda že drugo vprašanje. V tekstu se z ocenjevanjem primernosti veljavne zakonodaje nisem veliko ukvarjal, fokus je bil na zbiranju podatkov in prikazu dejanskega stanja. Ocene primernosti pa bodo vedno zelo različne. Pogosto so odvisne tudi od finančnega položaja posameznika, seveda je pri oceni potrebno upoštevati vso širino problematike. Dohodke iz kapitala vseeno težko popolnoma enačimo z dohodki iz dela.

 

Zaradi obsežnosti je celoten pregled obdavčitve razdeljen na štiri dele. V prvem je prikaz obdavčitve prejemkov iz dela ter obdavčitve iz naslova potrošnje, v naslednjih treh pa bodo prikazani še drugi vidiki in učinki vključitve prihodkov iz kapitala.

 

 

Obdavčitev dela in potrošnje

 

Kadar se prične razprava o davkih, imamo praviloma vedno v mislih samo obdavčitev prejemkov oziroma plač (direktni davki). Te davščine zajemajo:

 

  • socialne prispevke (za zdravstvo in pokojnino), ki so sorazmerni z bruto plačo - torej enak odstotek ne glede na višino plače (te prispevke plačuje deloma podjetje, deloma pa se odštejejo od bruto prejemka),

 

  • ter dohodnino, kjer je lestvica obdavčitve progresivna, torej višanje stopenj z višanjem prejemkov (zaradi tega so glede na neto prejemek načeloma tudi prispevki progresivni - glede na neto prejemek ljudje z višjimi zaslužki plačajo večji odstotek prispevkov za zdravstveno in pokojninsko blagajno).

 

 

Seveda pa državljani plačujejo tudi indirektne davke, torej davke na potrošnjo, kjer so stopnje obdavčitve odvisne od vrste blaga in zato vse kupce (potrošnike) enake. Ker pa premožnejši namenjajo manjši delež svojih prejemkov za potrošnjo (več varčujejo ali investirajo v finančne naložbe), veliko trošijo tudi v tujini, je obseg plačila teh davkov glede na njihove bruto prejemke relativno nižji, kot to velja za ljudi z nižjimi dohodki. Ti davki so torej regresivni, saj je z večanjem prejemkov stopnja plačanih davkov od skupnih zaslužkov nižja. Zato bi bilo zanimivo pogledati, ali so v naši državi skupaj plačani davki še vedno progresivni (torej višje stopnje pri višjih prejemkih), ali temu ni tako.

 

Kot povedano, imamo za analizo obdavčitve plač ali prejemkov na voljo zadosten nabor javno dosegljivih podatkov. Za analizo celotne obdavčitve posameznikov pa si moramo pomagati z različnimi viri in tudi raznimi ocenami in predpostavkami. Pri teh izračunih je največje pomanjkanje podatkov o potrošnji posameznih skupin ljudi (glede na višino prejemka). Zato sem izhajal iz predpostavke, da nekdo s tisoč evri mesečnih prejemkov potroši vse in tudi skoraj vse doma, nekdo s 5.000 mesečnih neto prejemkov pa potroši okoli dve tretjini (ostalo varčuje) in od tega okoli 70 % doma, ostalo pa v tujini. Predpostavke bi bile lahko tudi nekoliko drugačne, a izračuni se veliko ne spremenijo in zato jih lahko razumemo kot zadosten približek dejanskemu stanju (približno se tudi ujemajo z uradnimi statističnimi podatki o potrošnji prebivalstva po dohodkovnih kvintilih).

 

V takšen pregled je potrebno zajeti vse prejemnike dohodkov in potrošnike, torej vse prejemke zaposlenih, pokojnine, pa tudi socialne prejemke, ki se prejemajo v gotovini. Vsi ti dohodki so namenjeni potrošnji, od katere se ponovno plača davek (DDV, trošarine na energente, alkohol in tobak), prejemki pa so seveda obdavčeni samo pri dohodkih iz zaposlitve. Zaradi tega v nadaljevanju prikazujem predvsem podatke o obdavčitvi približno milijona zaposlenih v Republiki Sloveniji.

 

Na spodnji sliki je torej prikaz skupne obdavčitve posameznika, torej vsi davki od plače in davek, ki ga plača od potrošnje teh sredstev glede na celotni bruto prejemek oz. strošek dela. Ta zajema poleg bruto plače tudi prispevke delodajalca na plačo, dodatno pa še regres in povprečna nadomestila za prevoz in prehrano. Vsi zaposleni razdeljeni po decilih (po desetinah zaposlenih), razen zadnjih deset odstotkov najbolje plačanih. Tu so posebej prikazani podatki o stopnji obdavčitve za najbolje plačanih 5 %, 1 %, 0,1 % in 0,04 % (zadnji podatek je za 400 ljudi z najvišjimi prejemki v Sloveniji). Na spodnji osi so torej navedene obdavčitve za prvih deset, naslednjih dvajset, trideset ... odstotkov zaposlenih, dodatno pa je navedena še povprečna neto plača posamezne skupine zaposlenih.

 

Z modro črto je prikazana samo obdavčitev plač in ta je seveda progresivna. Stopnja vseh davščin na skupne prejemke poveča od 30 % na 61 %. Socialni prejemki so skoraj linearni s plačo, čeprav je prisotno nekaj regresije zaradi prispevka za dopolnilno zdravstveno zavarovanje v enotnem znesku 30 evrov (to je v bistvu dodaten obvezen prispevek in je v prikazu zajet med socialne prispevke). Plačilo dohodnine pa se z rastjo plač močno povečuje in to zagotavlja progresivnost obdavčitve prejemkov. Najnižje plače praktično z dohodnino niso obdavčene, dodatni prejemki nad 10.000 evrov mesečno pa kar s 50 % in to prinese najvišjih 61 % obdavčitve na celotni prejemek. 

 

Slika se precej spremeni, ko dodamo še indirektne davke na potrošnjo. Stopnje so sicer enake za potrošnike, a delež ki ga za davke namenjajo slabši plačani, je precej višji. Prejemniki visokih dohodkov, le-te v bistveno manjši meri trošijo in plačani davki na potrošnjo pomenijo precej manjši delež od njihovih prihodkov. Če torej pogledamo skupno obdavčitev, vidimo da ta raste zato precej počasneje. Pri večini zaposlenih se skupna obdavčitev poveča le od 48 do 55 odstotkov. Nekaj višja stopnja (okoli 60 %) velja samo za odstotek najbolje plačanih ljudi. O tem drugačnem prikazu višine obdavčitve več v nadaljevanju.

 

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.482
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.879
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.949
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.023
05/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 1.438
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.486
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.550
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.201
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.148
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.200