Razkrivamo

Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače

V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. Poglobljene analize primerljivih držav vseeno kažejo, da je naša obdavčitev plač v pri večini zaposlenih dokaj podobna obdavčitvi v primerljivih tujih državah. Res pa odstopamo navzgor pri obdavčitvi najvišjih plač. Ker nimamo uvedene omejitve plačevanja socialnih prispevkov (socialne kapice), so prejemki nad pet ali deset tisoč evri dokaj močno obdavčeni. Sicer nimamo veliko ljudi, katerih mesečni prihodki bi presegali te zneske, a pri najvišji obdavčitvi od dodatno izplačanega zneska upravičenec prejme le tretjino, ostalo nameni državi. Zato velja tudi ocena o visoki progresivnosti obdavčitve dela, torej da se tudi stopnje davka z rastjo plače močno povečujejo.

27.12.2019 02:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   davki   plače   obdavčitev   osebni prejemki   Francija   Slovenija   kapital   indirektni davki

V štirih nadaljevanjih objavljamo precej obsežno in natančn analizo o tem, kakšna je pravzaprav skupna obdavčitev v Sloveniji. Ne gre torej le za davke na plače oziroma osebne prejemnke, ampak za vse vrste davščin, ki jih državljani plačujemo državi. Podrobnejše analize celotne obdavčitve pokažejo, da marsikje skupna obdavčitev ni progresivna, temveč celo regresivna, trendi pri nas pa so podobni tistim v Franciji.

Čeprav o tem povečevanju davčnih stopenj ni dilem, pa pri tovrstnih ocenah zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Ko pa pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, ugotovimo, da davčne stopnje vseeno niso tako progresivne. Pri davkih od potrošenega blaga je namreč značilno, da ljudje z nižjimi prejemki pretežni del tega potrošijo in plačajo polne davke, premožnejši pa za potrošnjo namenijo manjši del svojih prejemkov in še od tega precej v tujini. Velik del prihodkov jim namreč ostaja in te usmerjajo v razne naložbe ali varčevanje. Zaradi tega je delež teh davkov glede na njihove skupne prihodke precej nižji kot to velja za ljudi z nizkim plačami. Za kapitalske prihodke pa je značilno, da so obdavčeni precej nižje kot dohodki iz dela in ker te dohodke prejemajo predvsem ljudje iz zgornjega dela lestvice (najbogatejši), se jim povprečna davčna stopnja dodatno znižuje.

 

Zaradi vseh navedenih učinkov podrobnejše analize celotne obdavčitve pokažejo, da marsikje skupna obdavčitev ni progresivna, temveč celo regresivna. Na spodnji sliki je na primer izračun za Francijo, ki kaže rahlo naraščanje stopenj skupne obdavčitve, pri najvišjih prejemkih pa potem upada.

 

 

Vir: Can a Wealth Tax Work? Gabriel Zucman

 

 

Še bolj drastične razlike kažejo podatki za Združene države, kjer se davčne stopnje z rastjo prejemkov še bolj znižujejo. To posebno velja za zadnja desetletja, ko so se davčne stopnje precej znižale v primerjavi z obdobjem pred 1970. Takrat  je bila progresivnost obdavčitve bistveno večje, višje pa tudi mejne davčne stopnje.

 

Kakšni bi bili ti podatki za Slovenijo?

 

Vsaj v javnosti kakšnih podobnih izračunov celotnih davkov za naše razmere ni zaslediti. Zato v tekstu poskušam oceniti, kakšna je skupna obdavčitev prejemkov glede na njihovo višino v Sloveniji. Pri tem imamo na voljo dokaj dobre podatke za obdavčitev dela, obdavčitev potrošnje ter kapitala pa je v večji meri povezana z ocenami. Vseeno razpoložljivi javni podatki omogočajo oblikovanje baze podatkov, iz katerih lahko naredimo dokaj zanesljive ocene o višini skupne obdavčitve.

 

Iz rezultatov izhaja, da so trendi celotne obdavčitve prejemkov pri nas podobni kot v Franciji. Seštevek vseh plačanih davkov namreč pokaže, da obdavčitev niti ni več progresivna, temve je skoraj bližje "enotni davčni stopnji". To je posledica predvsem vključitve dohodkov iz kapitala, kjer je obdavčitev precej nižja, v veliko primerih (največjih) je celo ni. Ali je to prav ali ne, je seveda že drugo vprašanje. V tekstu se z ocenjevanjem primernosti veljavne zakonodaje nisem veliko ukvarjal, fokus je bil na zbiranju podatkov in prikazu dejanskega stanja. Ocene primernosti pa bodo vedno zelo različne. Pogosto so odvisne tudi od finančnega položaja posameznika, seveda je pri oceni potrebno upoštevati vso širino problematike. Dohodke iz kapitala vseeno težko popolnoma enačimo z dohodki iz dela.

 

Zaradi obsežnosti je celoten pregled obdavčitve razdeljen na štiri dele. V prvem je prikaz obdavčitve prejemkov iz dela ter obdavčitve iz naslova potrošnje, v naslednjih treh pa bodo prikazani še drugi vidiki in učinki vključitve prihodkov iz kapitala.

 

 

Obdavčitev dela in potrošnje

 

Kadar se prične razprava o davkih, imamo praviloma vedno v mislih samo obdavčitev prejemkov oziroma plač (direktni davki). Te davščine zajemajo:

 

  • socialne prispevke (za zdravstvo in pokojnino), ki so sorazmerni z bruto plačo - torej enak odstotek ne glede na višino plače (te prispevke plačuje deloma podjetje, deloma pa se odštejejo od bruto prejemka),

 

  • ter dohodnino, kjer je lestvica obdavčitve progresivna, torej višanje stopenj z višanjem prejemkov (zaradi tega so glede na neto prejemek načeloma tudi prispevki progresivni - glede na neto prejemek ljudje z višjimi zaslužki plačajo večji odstotek prispevkov za zdravstveno in pokojninsko blagajno).

 

 

Seveda pa državljani plačujejo tudi indirektne davke, torej davke na potrošnjo, kjer so stopnje obdavčitve odvisne od vrste blaga in zato vse kupce (potrošnike) enake. Ker pa premožnejši namenjajo manjši delež svojih prejemkov za potrošnjo (več varčujejo ali investirajo v finančne naložbe), veliko trošijo tudi v tujini, je obseg plačila teh davkov glede na njihove bruto prejemke relativno nižji, kot to velja za ljudi z nižjimi dohodki. Ti davki so torej regresivni, saj je z večanjem prejemkov stopnja plačanih davkov od skupnih zaslužkov nižja. Zato bi bilo zanimivo pogledati, ali so v naši državi skupaj plačani davki še vedno progresivni (torej višje stopnje pri višjih prejemkih), ali temu ni tako.

 

Kot povedano, imamo za analizo obdavčitve plač ali prejemkov na voljo zadosten nabor javno dosegljivih podatkov. Za analizo celotne obdavčitve posameznikov pa si moramo pomagati z različnimi viri in tudi raznimi ocenami in predpostavkami. Pri teh izračunih je največje pomanjkanje podatkov o potrošnji posameznih skupin ljudi (glede na višino prejemka). Zato sem izhajal iz predpostavke, da nekdo s tisoč evri mesečnih prejemkov potroši vse in tudi skoraj vse doma, nekdo s 5.000 mesečnih neto prejemkov pa potroši okoli dve tretjini (ostalo varčuje) in od tega okoli 70 % doma, ostalo pa v tujini. Predpostavke bi bile lahko tudi nekoliko drugačne, a izračuni se veliko ne spremenijo in zato jih lahko razumemo kot zadosten približek dejanskemu stanju (približno se tudi ujemajo z uradnimi statističnimi podatki o potrošnji prebivalstva po dohodkovnih kvintilih).

 

V takšen pregled je potrebno zajeti vse prejemnike dohodkov in potrošnike, torej vse prejemke zaposlenih, pokojnine, pa tudi socialne prejemke, ki se prejemajo v gotovini. Vsi ti dohodki so namenjeni potrošnji, od katere se ponovno plača davek (DDV, trošarine na energente, alkohol in tobak), prejemki pa so seveda obdavčeni samo pri dohodkih iz zaposlitve. Zaradi tega v nadaljevanju prikazujem predvsem podatke o obdavčitvi približno milijona zaposlenih v Republiki Sloveniji.

 

Na spodnji sliki je torej prikaz skupne obdavčitve posameznika, torej vsi davki od plače in davek, ki ga plača od potrošnje teh sredstev glede na celotni bruto prejemek oz. strošek dela. Ta zajema poleg bruto plače tudi prispevke delodajalca na plačo, dodatno pa še regres in povprečna nadomestila za prevoz in prehrano. Vsi zaposleni razdeljeni po decilih (po desetinah zaposlenih), razen zadnjih deset odstotkov najbolje plačanih. Tu so posebej prikazani podatki o stopnji obdavčitve za najbolje plačanih 5 %, 1 %, 0,1 % in 0,04 % (zadnji podatek je za 400 ljudi z najvišjimi prejemki v Sloveniji). Na spodnji osi so torej navedene obdavčitve za prvih deset, naslednjih dvajset, trideset ... odstotkov zaposlenih, dodatno pa je navedena še povprečna neto plača posamezne skupine zaposlenih.

 

Z modro črto je prikazana samo obdavčitev plač in ta je seveda progresivna. Stopnja vseh davščin na skupne prejemke poveča od 30 % na 61 %. Socialni prejemki so skoraj linearni s plačo, čeprav je prisotno nekaj regresije zaradi prispevka za dopolnilno zdravstveno zavarovanje v enotnem znesku 30 evrov (to je v bistvu dodaten obvezen prispevek in je v prikazu zajet med socialne prispevke). Plačilo dohodnine pa se z rastjo plač močno povečuje in to zagotavlja progresivnost obdavčitve prejemkov. Najnižje plače praktično z dohodnino niso obdavčene, dodatni prejemki nad 10.000 evrov mesečno pa kar s 50 % in to prinese najvišjih 61 % obdavčitve na celotni prejemek. 

 

Slika se precej spremeni, ko dodamo še indirektne davke na potrošnjo. Stopnje so sicer enake za potrošnike, a delež ki ga za davke namenjajo slabši plačani, je precej višji. Prejemniki visokih dohodkov, le-te v bistveno manjši meri trošijo in plačani davki na potrošnjo pomenijo precej manjši delež od njihovih prihodkov. Če torej pogledamo skupno obdavčitev, vidimo da ta raste zato precej počasneje. Pri večini zaposlenih se skupna obdavčitev poveča le od 48 do 55 odstotkov. Nekaj višja stopnja (okoli 60 %) velja samo za odstotek najbolje plačanih ljudi. O tem drugačnem prikazu višine obdavčitve več v nadaljevanju.

 

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
3
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
12
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco
25
07.05.2020 23:40
Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
ARSO deluje zakonito in pravočasno, zavrača navedbe o "šlampariji"
0
15.04.2020 18:00
V skladu s 26. členom Zakona o medijih vam pošiljamo zahtevek za popravek ter prikaz drugih dejstev in okoliščin. Zahteva za ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Otroci so preveč jedli, zmanjkalo nam je vsega."
4
14.04.2020 17:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje objavljamo šest zgodb, ki bodo marsikoga od vas pretresle in ... Več.
Piše: Uredništvo
Prisilno degradiran razvojni in izvozni potencial IZUM in COBISS.Net: Kje smo in kje bi lahko bili?
2
13.04.2020 23:00
V državah Zahodnega Balkana je blizu 1300 nacionalnih, splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic ter več tisoč šolskih ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Konfucijev svet, 1. del: "Ljudje se v miru pripravljajo na vojno, v vojni pa na mir."
2
12.04.2020 11:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Vladni odgovor Svetu Evrope ni prav nič škandalozen; v bistvu in na žalost je vse, kar trdijo o slovenskih novinarjih in medijih - res ...
30
10.04.2020 22:30
Svet Evrope je nedavno na svoji spletni Platformi za svobodo izražanja strani objavil alarmantno obvestilo IPI (International ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.491
02/
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.914
03/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.507
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.232
05/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.595
06/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.566
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.337
08/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.550
09/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.388
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.010