Komentar

Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol

Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš čas: z nasiljem okupatorjev in komunističnih revolucionarjev, z omahljivostjo in nemočjo "tradicionalnega tabora", lojalnostjo, kolaboracijo … Ena najvažnejših Možinovih poant je, da je "v vojni življenje izgubil vsak 15. Slovenec, kar nas uvršča med narode z največjo smrtnostjo v času vojne oziroma neposredno po njej".

27.12.2019 20:34
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Jože Možina   Slovenski razkol   knjiga   Cankarjev dom   revolucija   2. svetovna vojna   Slovenija   PIF   OF   Edvard Kocbek

Foto: Demokracija

Komuniste, ki jih je usmerjala Kominterna, je zanimala predvsem revolucija, s katero so želeli po končani vojni prevzeti oblast in iz Slovenije narediti sovjetsko republiko. V nasprotju z njimi naj bi si tradicionalni tabor želel svobodno Slovenijo, predvsem pa red in mir, za kar je bil pripravljen pobožno počakati na primeren čas in v skrajni sili sprejeti italijansko sponzorstvo.

Slovenski razkol zgodovinarja in znanega televizijskega izpraševalca (pričevalcev) Jožeta Možine je nenavadna in pomembna knjiga. Njena nenavadnost se je glede na to, da gre za znanstveno monografijo s področja zgodovinopisja, pokazala že pri številu obiskovalcev tiskovne konference v Kosovelovi dvorani (Cankarjevega doma). V njej je bilo 11. decembra zasedenih vseh 170 sedežev. Da ne gre za navaden knjižni proizvod, se je potrdilo tudi z navzočnostjo treh založnikov (celovške, goriške in celjske Mohorjeve družbe) na odru; nadškofa Zoreta in predsednika Državnega sveta Kovšce v občinstvu. Knjiga je nenavadna tudi po formatu, ki spominja na slovar ali enciklopedijo, izredna po številu strani (621) in opomb (2383). Težje je povzeti njen pomen, saj sega v osrčje slovenske preddržavne zgodovine, v leta italijanske okupacije (1941-1942), komunistične revolucije in državljanske vojne. Možina se - na podlagi na novo odkritih dokumentov - ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se - kot kažejo v knjigi omenjene genetske raziskave - prenašajo v naš čas: z nasiljem okupatorjev in komunističnih revolucionarjev, z omahljivostjo in nemočjo "tradicionalnega tabora", lojalnostjo, kolaboracijo … Ena najvažnejših Možinovih poant je, da je "v vojni življenje izgubil vsak 15. Slovenec, kar nas uvršča med narode z največjo smrtnostjo v času vojne oz. neposredno po njej". Med najbolj razburljive seveda spada "graf", ki prikazuje število slovenskih žrtev v letih 1941-1946 na ozemlju Slovenije: največ žrtev je povzročil nemški okupator (32.140), sledijo pa mu partizanski oz. revolucionarni tabor (24.443 slovenskih žrtev), "neznani povzročitelj" (21.331), zavezniki (7.181), protipartizanski tabor (6.151), italijanski tabor (6.119) …

 

Prvi del knjige vsebuje analizo slovenske politike tik pred začetkom in v začetku vojne. Tradicionalni tabor, ki ga v Ljubljanski pokrajini predstavljajo Slovenska ljudska stranka, liberalci in socialisti, se takrat znajde iz oči v oči z dvema novima tekmecema: z italijanskim okupatorjem in s komunisti, pri čemer so Italijani superiorni, saj imajo civilno in vojaško oblast (40.000 do 70.000 vojakov), moč tradicionalnega tabora peša, moč komunistov pa narašča. V tem - za slovenske razmere značilnem - trikotniku, ki sicer v Evropi ni popolna izjema, se je sredi prejšnjega stoletja zapletala in razpletala slovenska tragedija. Glavni problem je v tem, da slovenski politiki leta 1941 niso uspeli ustvariti nacionalne koalicije, kot je uspela v času osamosvajanja (1990-1991), vendar je do danes popolnoma opešala. Pred tridesetimi leti je bila v vlogi okupatorja Jugoslavija, "tradicionalnemu taboru" - če tako označimo Demos - pa je uspelo pritegniti k sodelovanju tudi "revolucionarni tabor" - če tako označimo stranke socialističnega samoupravljanja ZKS, ZSMS in socialiste.

 

Možina navaja naslednje politična dejstva in kombinacije: Italijani so bili sprva relativno blagi okupatorji; do 22. junija 1941 (ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo) je - če odštejemo prizadevanje bana Natlačna, da bi Dravsko banovino prevzel en sam okupator - bolj ali manj miroval tudi tradicionalni tabor; neodločni pa so bili tudi maloštevilni komunisti, ki so šteli okupatorje za prijatelje. Takrat je namreč veljal pakt Molotov-Ribbentrop, člani Antiimperialistrične fronte, ki je zavračala Hitlerjeve nasprotnike, med drugimi Britance, ki so nudili gostoljubje jugoslovanski emigrantski vladi, pa so bili člani Društva prijateljev Sovjetske zveze. V tradicionalnem taboru so model strpnosti do Italijanov in "taktične kolaboracije" - kot jo definira Možina - prevzeli od Primorcev, ki so si po Rapallu uredili nekakšno sožitje z okupatorji. Pozneje so Italijani menjavali zaveznike. Po mnenju strategov naj bi imeli tradicionalni tabor (SLS, liberalce, socialiste) za nevarnejše nasprotnike od komunistov, zato so tudi odlagali sodelovanje z vaškimi stražami, ki naj bi sebe in Italijane branile pred komunisti. Ti so bili glavni poborniki zaostritev, ki so se pojavljale v obliki sovražnega govora, rekvizicij in likvidacij. Politična razmerja med italijanskim, partizanskim in tradicionalnim taborom so paradoksalna. Italijani, ki so napadeni od komunistov, se maščujejo tradicionalnemu taboru. Žrtve in posledično junaki tragedije so bili preprosti ljudje, kmeti, civilno prebivalstvo, seveda tudi umorjeni in preživeli voditelji tradicionalnega tabora: Jure Adlešič, profesor Lambert Ehrlich, minister Miha Krek, France Kremžar, Alojzij Kuhar, Marko Natlačen, škof Gregorij Rožman, general Leon Rupnik, Ciril Žebot … Zdi se, da so si - ko se je vojna razvijala - med seboj najbolj nasprotovali glavni slovenski komunisti in konservativci, večinoma povezani s Cerkvijo. Komuniste, ki jih je usmerjala Kominterna in ki so sami usmerjali Osvobodilno fronto, je zanimala predvsem revolucija, s katero so želeli po končani vojni prevzeti oblast in iz Slovenije narediti sovjetsko republiko. V nasprotju z njimi naj bi si tradicionalni tabor želel svobodno Slovenijo, predvsem pa red in mir, za kar je bil pripravljen pobožno počakati na primeren čas in v skrajni sili sprejeti italijansko sponzorstvo.

 

Glavnina Možinove knjige je posvečena vprašanju (taktične) kolaboracije in pojavu vaških straž v Velikih Laščah, v Šentjoštu, na Vidovski in Bloški planoti, v Loškem potoku, v Begunjah pri Cerknici, v Loški, Dobrepoljski in Struški dolini. Revolucionarno nasilje naj bi - posebej v teh krajih - postalo tako neznosno, da so si morali prebivalci - na svojo pobudo in ob pomoči Italijanov - organizirati vojaško samoobrambo. Vaške straže naj bi bile neke vrste upor oz. zaščita proti partizanskemu terorizmu. Možinova knjiga vsebuje veliko gradiva o sprenevedanju, lažeh, zaslepljenosti, cinizmu in zločinih revolucionarjev, ob katerih je ravnanje njihovih nasprotnikov videti dobronamerno in miroljubno. Veliko prostora je namenjenega dokumentom stražarskega gibanja in njegovih voditeljev (Ehrlich, Žebot); na partizanski strani pa so v ospredju Edvard Kardelj, Zdenka in Boris Kidrič, Ivan Maček Matija, Dušan Pirjevec, Franc Stadler-Pepe, Peter Cafuta-Gad, Stane Semič-Daki in - presenetljivo - Stane Kavčič.  

 

Med drugo vojno so si Slovenijo razdelili Italijani in Nemci, njihovi glavni nasprotniki so bili prosovjetski komunisti, visoka politika tradicionalnega tabora je bila povezana z Vatikanom in z Angleži oz. mednarodno veljavno emigrantsko vlado v Londonu; običajni državljani, večinoma podeželani pa so se po pomoč zatekli k okupatorjem. Ti so jih včasih upoštevali, še pogosteje pa so bili do njih brezbrižni. Od daleč in na prvi pogled so se Slovenci odločali med Cerkvijo in brezbožno revolucijo, med fašisti in komunisti. Skoraj bi lahko rekli, da se je ponovila zgodovinska dilema: "Bomo Prusi ali Rusi?". Najhujša težava je bila seveda državljanska vojna, ki je bila v nekaterih primerih anticipacija hladne vojne, saj so se prav strastno sovražili zavezniki Rusov in zavezniki Angležev. Če bi se poigrali z zemljepisjem, bi po eni strani ugotovili, da se je med vojno velik del Evrope (z Berlinom in Ljubljano) znašel v trikotniku med protestantovskim Londonom (51 stopinj zemljepisne širine), katoliškim Rimom (45 stopinj) in pravoslavno Moskvo (55 stopinj).

 

Hudičev trikotnik pa je bil kar sredi Slovenije.

 

Morda bi si Slovenci lahko prihranili najhujše težave, ko bi se bili poglobili v mednarodne razmere, ki so vodile k II. svetovni vojni, npr. v špansko državljansko vojno. Edini, ki se je ukvarjal z njo, je bil leta 1937 Edvard Kocbek, vendar so njegova spoznanja naletela na zavračanje. V španski državljanski vojni (1936-1939) so se levičarski republikanci (s podporo Moskve in mednarodnih brigad) bojevali z nacionalisti (povezanimi z monarhisti, konservativci in katoliki - s podporo Nemčije in Italije). Nacionaliste je vodil Franco. Vojna je bila razredni boj, verska vojna, vojna med diktaturo in republikansko demokracijo, med revolucijo in kontrarevolucijo, med fašizmom in komunizmom. Zmagali so zavezniki Italije in Nemčije (fašisti, tradicionalni/ konservativni tabor), poraženi so bili zavezniki Sovjetske zveze (revolucionarji, komunisti). Potem (1939) je Nemčija sklenila pakt s Sovjetsko zvezo. Zgodovina je učiteljica življenja, magistra vitae

  

________________

[*] Bermudski ali Hudičev trikotnik imenujejo območje v morskem trikotniku Bermudski otoki-Portoriko-Fort Lauderdale (Florida). Hudičev trikotnik je znan po skrivnostnih nesrečah. Ko so se znašla v njem, so letala ali plovila večkrat preprosto izginila z radarskih zaslonov. V slovenskem hudičevem trikotniku je med drugo svetovno vojno izginilo 100.000 Slovencev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
13
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pet minut pred Bergamom bi celo Butalci ugotovili, da je vrag odnesel šalo, Slovenci pa niso ...
20
10.11.2021 22:35
Da so za petek, 12. novembra, napovedani protesti sredi Ljubljane, me pravzaprav ne šokira več. V karikaturi države, katere del ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse ribe Boža Dimnika ali avtobiografija legende med lobisti
16
09.11.2021 21:00
Oni dan sem šla mimo knjigarne na Miklošičevi ulici in skozi izložbo zagledala knjigo slavnega lobista Boža Dimnika. Sam menda ... Več.
Piše: Ana Jud
Ukrepi, ki jih je v petek sprejela vlada, so dejansko zadnji pred popolnim zaprtjem države!
20
08.11.2021 18:00
Ta teden smo zdravniki jasno povedali, da smo na meji. Da smo na meji števila okuženih, zasedenosti bolniških postelj in ... Več.
Piše: Milan Krek
Le neomejena svoboda povzroči neomejeno nasilje in - neomejeno diktaturo!
12
06.11.2021 23:19
Istega leta, ko je na Kranjskem umrl pesnik Prešeren, so v Peterburgu odvzeli prostost socialistu, idealistu Fjodorju ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 1.920
02/
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
Ivan Simič
Ogledov: 1.699
03/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.511
04/
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
Miha Burger
Ogledov: 1.589
05/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.309
06/
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
Lucija Mulej
Ogledov: 1.027
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 787
08/
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
Lucija Mulej
Ogledov: 1.453
09/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 771
10/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 580