Komentar

Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu

Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki postane travmatičen spomin. Sam sem gledal na delu zlo; neenakost v smrti. Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu, ki je skrivala grobišča svojih nasilno odstranjenih nasprotnikov. Takoj po njenem razpadu sem videl družbo, ki je s pomočjo teatroloških problemov zasejala nacionalno nasilje. Predvsem z izbrisom moderne identitete.

28.12.2019 20:46
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Antigona   Ojdip   civilizacija   grob   Kreon   Jean Anouilh

Tam, kjer se pretvarjajo, tam lažejo o preteklih dogodkih, tam proizvajajo zlo. Pretvarjanje uničuje strukturo skupnosti. Nagledal sem se tega v zadnjih treh desetletjih. Množico izobražencev, ki so izdali etično, ki so izdali kozmično.

Sem eden tistih, ki prisega na lepoto formule in na formalizme! Dramski tekst je zagotovo najvišja stopnja formuliranja človeškega. Današnji komentar je ponovno posvečen Antigoni. Predsvem je Antigona mlado, zelo mlado dekle! Pred vami je tekst o prevajalskem dosežku in izjemnem spremnem besedilu, posvečenem Antigoni, dramatika Jeana Anouilha. Praizvedba predstave je bila leta 1944 v pariškem nacističnem protektoratu. Nikakor vas ne mislim globinsko povezovati z manjkajočim členom, ki se je šele pred kratkim vzpostavil med Anouilhovo in Smoletovo Antigono kot njeno mlajšo vzporednico. Še manj pa si želim pred vami obnavljati impresivno analitično refleksijo Anouilhove Antigone Janeza Pipana, ki je objavljena na stopetnajstih straneh knjige. Dejstvo pa je, da vas želim opozoriti na založniški dosežek, ki je izšel v obnovljeni zbirki Vezana beseda pri Slovenski matici v Ljubljani. Zahtevni prevod je delo Aleša Bergerja. Današnje besedilo pa je bolj obsesivni zaznamek kot komentar teme, ki me desetletja zasleduje.

 

Na začetku se spomnimo na Antigonin mit s pomočjo Jeana Anouliha: Antigona se začne v trenutku, ko sta se Ojdipova sinova Eteokel in Polinejk, ki bi morala vsak po eno leto vladati Tebam, spoprijela in pobila pred mestnim obzidjem, potem ko starejši Eteokel ob koncu prvega leta bratu ni hotel predati oblasti. Sedem tujih princev, ki jih je bil Polinejk pridobil na svojo stran, je bilo premaganih pri sedmih tebanskih vratih. Zdaj je mesto rešeno, sovražna brata sta mrtva, in Kreon, kralj, je ukazal, da bo Eteokel, dobri brat, slavnostno pokopan, Polinejk pa____upornik in baraba, bo ostal neobjokovan in brez groba___.

 

Na tem mestu nastopi Antigona, ki se sooči s kraljem, z lastnim stricem Kreonom. Gledamo proces fortifikacije Kreona (red-totaliteta-zakon-zaščita-obramba). Kreon postane neomajna trdnjava (suvrenost- trdnjava-država). Kategorično nastopi proti Antigonini načelni komemorativni drži. V Kreonovih replikah ni vzvišenega poslanstva, je le politično, krvno, družinsko poslovanje! Navkljub dejstvu, da si tega nikakor ne želi, mora represivno nastopiti proti Antigoni. V njej pa gledamo nujnost, ki jo žene, gledamo obrednost, ki jo vodi. Antigona zastopa enakost v smrti!

 

Tako smo končno v slovenščini po Sofoklesovi Antigoni dobili Anouihovo različico. Dobili smo na novo povezane besede v tragično zaporedje. Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Tragedija Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki postane travmatičen spomin. Tragična protagonistka, ki iz davno minulih (mitskih) dni prihaja v našo modernistično zavest. Poje nam ritmizirano pesem o polomu človeškosti. 

 

Sam sem gledal na delu zlo; neenakost v smrti. Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu, ki je skrivala grobišča svojih nasilno odstranjenih nasprotnikov. Takoj po njenem razpadu sem videl družbo, ki je s pomočjo teatroloških problemov zasejala nacionalno nasilje. Predvsem z izbrisom moderne identitete.

 

Po branju Anouihove različice bi lahko tragedijo naslovil Kreon. Janez Pipan zapiše: "Ne moremo pa trditi, da je Anouilh napisal nekakšno fašistično Antigono, nasprotno, z Lacanom bi lahko rekli, da je napisal 'Antigono pod fašizmom'. Anouilh je sicer prijateljeval s fašisti, vendar sam ni bil fašist. Bil je konservativni 'estetski anarhist'."

 

Še nepolnoleten sem prvič prebral Sofoklovo in Smoletovo Antigono. Razlog je bil nadvse preprost; v gledališki šoli v Pionirskem domu so mi sošolci pokazali na stopnišču moža, ki je bil znan po tem, da je napisal posebno verzijo Antigone. Takrat se mi je zdelo popolnoma nenavadno, da nekdo napiše še enkrat skoraj isto oziroma podobno tragedijo. Neverjetno se mi je zdelo, da je nekdo ponovil skoraj isti zaplet z isto intonacijo, pa to ni bil plagiat. In ni bil. To je veličastna umetnina, ki sem jo takrat komaj kaj razumel. Toda takratnega branja in doživljanja Antigone ni presegla nikoli več nobena druga tragedija, drama ali antidrama. Smoletova Antigona se mi je za vekomaj vrinila v moje meme. Postala je moj Krst pod Triglavom.

 

Rad se ponavljam: Tam, kjer se pretvarjajo, tam lažejo o preteklih dogodkih, tam proizvajajo zlo. Pretvarjanje uničuje strukturo skupnosti. Nagledal sem se tega v zadnjih treh desetletjih. Množico izobražencev, ki so izdali etično, ki so izdali kozmično.

 

Kozmični napor - smrt hrepeni po enakosti!

 

Rasizem, seksizem in primitivzem so jedro zla, istočasno pa jedro domovinskega nagovora. Nacizem se z lahkoto sprevrača in pretvarja v novih časovnih obdajanjih. Zlo se vedno znova poraja v novih nacionalnih (družinskih) formacijah. V določenih zgodovinskih trenutkih se mu sploh ni potrebno več pretvarjati. Ravno takšen trenutek živimo zdaj. Nacionalizem preprosto ne skriva več svojega revizionizma.

 

Menim, da je več kot smiselno, da skupnost vsaj enkrat na leto pristopi k uprizarjanju tragedije (Antigone), da se zbere okrog njenega večtisočletnega spomina. Več kot smiselno je pogledati v večnost tragedije. Protagonisti  uprizarjajo svoje religiozno-etične predstave o svetu, predvsem pa relativizirajo ustaljene predstave, ki nam jih je uzakonil svet nadvlade in zapovedanega nasilja. Tragična protagonistka s svojimi kletvami blati sprevrženost nosilcev oblasti. Tako se oblastniki vsaj enkrat na leto prepoznajo v umetniško-religiozni interpretaciji.

 

Razprava in sprava. 

 

Antigona je postala osrednja referenčna točka za razpravo o spolu, državi, javnem in zasebnem. V vseh različicah tragedije o Antigoni gledamo zmago poetike protagonista. Gledamo zadovoljstvo duha, izhajajočega iz sprave. Spremljamo napetosti v patriarhalni instituciji družine. Tudi pri Žižkovi Antigoni, ki tragedijo upravlja s pozicije intermedijskega razpleta.

 

Ponižani sta bili obe sestri tako Ismena kot Antigona. Pravzaprav je to drama, tragedija, ki bi morala imeti naslov - Ismena! Toda ne mislim vas siliti v mojo različico-projekcijo Antigone. Pomembno pa se je spomniti, da so posamezniki tisti, ki spreminjajo naše razumevanja sveta.

 

Iz zapiskov ob mojem uprizarjanju Nenehne Antigone: Epifanija materinskih nagonov (Julija Kristeva) / Antigona je predvsem krvni sorodnik kralja Kreona. Ženska je v mitskem svetu izključena iz političnega delovanja, istočasno pa jo moški sankcionirana. Totatliteta Antigonine tragičnosti izkazuje njena ranljivost, žalost in smrtnost. Njen boj je najprej etičen in takoj zatem političen. Kreon igra pred Antigono predvsem vlogo - moškega. Kreonova nečakanja Antigona pa vlogo vseh mater. Mlado dekle igra vlogo pobožne, fanatične matere. Zato nujno potrebuje racionalno sestro Ismeno v skupnem boju proti - moškemu.

 

Atenska drama je podobna francoski, ta pa je podobna roški drami. Delovanje duha je podvrženo racionalističnim univerzalističnim zakonom. Resolucija Antigone!

 

V starodavnih besedilih prepoznamo duhovni napor zahodne civilizacije, do katere se je vedno znova potrebno opredeliti. Igranje grških tragedij je ena najpomembnejših zapuščin zahodne civilizacije, ki jih dobi v uporabo vsaka generacija. Zelo nenavadno je dejstvo, da se Anouilhova različica Antigone tako redko igra. Tudi v Franciji. Sploh pa je nenavadno dejstvo, da smo dobili prevod šele pred dvema tednoma.

 

Kozmični parlament idej: to, kar me je vedno v umetnosti privlačilo, je bil - odziv! Logika odziva na iziv! V njej je namešečna zakonodaja in umor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Sončna kraljica
20
30.05.2023 20:04
Kdo je ta ženska? Kaj je počela, preden je srečala premierja? S kom se je družila, s kom je poslovala, s kom je (bila) povezana? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
12
29.05.2023 21:46
Prejšnji teden so ruski plačanci, rekrutirani zaporniki, t.i. zasebna vojska Wagner, menda zavzeli več kot 95 % mesta, bolje ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
41
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"
25
27.04.2023 19:00
V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
Alternativa "muzejski" interpelaciji
24
19.04.2023 20:59
V sredo je v Državnem zboru potekala razprava o interpelaciji vlade. Interpelacija je sicer z ustavo določen institut ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dalle stelle alle stalle: Od zvezd do hleva
13
18.04.2023 20:00
Ali smo lahko dosegli še nižji nivo vladanja, komunikacije, politike, sprenevedanja koalicijskih poslank in poslancev? Splošnega ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Tabú vzporednih ustavnih vrednotnih temeljev slovenske politične "sredine"
11
17.04.2023 20:37
Vprašljivost zadevnih mnenj odstira tabe preko tridesetletne temeljno vrednotne konfuzije znotraj prodemokratičnega dela ... Več.
Piše: Žiga Stupica
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.045
02/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.694
03/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 1.999
04/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.740
05/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.392
06/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.150
07/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.095
08/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 586
09/
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.328
10/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 445