Komentar

Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu

Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki postane travmatičen spomin. Sam sem gledal na delu zlo; neenakost v smrti. Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu, ki je skrivala grobišča svojih nasilno odstranjenih nasprotnikov. Takoj po njenem razpadu sem videl družbo, ki je s pomočjo teatroloških problemov zasejala nacionalno nasilje. Predvsem z izbrisom moderne identitete.

28.12.2019 20:46
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Antigona   Ojdip   civilizacija   grob   Kreon   Jean Anouilh

Tam, kjer se pretvarjajo, tam lažejo o preteklih dogodkih, tam proizvajajo zlo. Pretvarjanje uničuje strukturo skupnosti. Nagledal sem se tega v zadnjih treh desetletjih. Množico izobražencev, ki so izdali etično, ki so izdali kozmično.

Sem eden tistih, ki prisega na lepoto formule in na formalizme! Dramski tekst je zagotovo najvišja stopnja formuliranja človeškega. Današnji komentar je ponovno posvečen Antigoni. Predsvem je Antigona mlado, zelo mlado dekle! Pred vami je tekst o prevajalskem dosežku in izjemnem spremnem besedilu, posvečenem Antigoni, dramatika Jeana Anouilha. Praizvedba predstave je bila leta 1944 v pariškem nacističnem protektoratu. Nikakor vas ne mislim globinsko povezovati z manjkajočim členom, ki se je šele pred kratkim vzpostavil med Anouilhovo in Smoletovo Antigono kot njeno mlajšo vzporednico. Še manj pa si želim pred vami obnavljati impresivno analitično refleksijo Anouilhove Antigone Janeza Pipana, ki je objavljena na stopetnajstih straneh knjige. Dejstvo pa je, da vas želim opozoriti na založniški dosežek, ki je izšel v obnovljeni zbirki Vezana beseda pri Slovenski matici v Ljubljani. Zahtevni prevod je delo Aleša Bergerja. Današnje besedilo pa je bolj obsesivni zaznamek kot komentar teme, ki me desetletja zasleduje.

 

Na začetku se spomnimo na Antigonin mit s pomočjo Jeana Anouliha: Antigona se začne v trenutku, ko sta se Ojdipova sinova Eteokel in Polinejk, ki bi morala vsak po eno leto vladati Tebam, spoprijela in pobila pred mestnim obzidjem, potem ko starejši Eteokel ob koncu prvega leta bratu ni hotel predati oblasti. Sedem tujih princev, ki jih je bil Polinejk pridobil na svojo stran, je bilo premaganih pri sedmih tebanskih vratih. Zdaj je mesto rešeno, sovražna brata sta mrtva, in Kreon, kralj, je ukazal, da bo Eteokel, dobri brat, slavnostno pokopan, Polinejk pa____upornik in baraba, bo ostal neobjokovan in brez groba___.

 

Na tem mestu nastopi Antigona, ki se sooči s kraljem, z lastnim stricem Kreonom. Gledamo proces fortifikacije Kreona (red-totaliteta-zakon-zaščita-obramba). Kreon postane neomajna trdnjava (suvrenost- trdnjava-država). Kategorično nastopi proti Antigonini načelni komemorativni drži. V Kreonovih replikah ni vzvišenega poslanstva, je le politično, krvno, družinsko poslovanje! Navkljub dejstvu, da si tega nikakor ne želi, mora represivno nastopiti proti Antigoni. V njej pa gledamo nujnost, ki jo žene, gledamo obrednost, ki jo vodi. Antigona zastopa enakost v smrti!

 

Tako smo končno v slovenščini po Sofoklesovi Antigoni dobili Anouihovo različico. Dobili smo na novo povezane besede v tragično zaporedje. Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Tragedija Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki postane travmatičen spomin. Tragična protagonistka, ki iz davno minulih (mitskih) dni prihaja v našo modernistično zavest. Poje nam ritmizirano pesem o polomu človeškosti. 

 

Sam sem gledal na delu zlo; neenakost v smrti. Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu, ki je skrivala grobišča svojih nasilno odstranjenih nasprotnikov. Takoj po njenem razpadu sem videl družbo, ki je s pomočjo teatroloških problemov zasejala nacionalno nasilje. Predvsem z izbrisom moderne identitete.

 

Po branju Anouihove različice bi lahko tragedijo naslovil Kreon. Janez Pipan zapiše: "Ne moremo pa trditi, da je Anouilh napisal nekakšno fašistično Antigono, nasprotno, z Lacanom bi lahko rekli, da je napisal 'Antigono pod fašizmom'. Anouilh je sicer prijateljeval s fašisti, vendar sam ni bil fašist. Bil je konservativni 'estetski anarhist'."

 

Še nepolnoleten sem prvič prebral Sofoklovo in Smoletovo Antigono. Razlog je bil nadvse preprost; v gledališki šoli v Pionirskem domu so mi sošolci pokazali na stopnišču moža, ki je bil znan po tem, da je napisal posebno verzijo Antigone. Takrat se mi je zdelo popolnoma nenavadno, da nekdo napiše še enkrat skoraj isto oziroma podobno tragedijo. Neverjetno se mi je zdelo, da je nekdo ponovil skoraj isti zaplet z isto intonacijo, pa to ni bil plagiat. In ni bil. To je veličastna umetnina, ki sem jo takrat komaj kaj razumel. Toda takratnega branja in doživljanja Antigone ni presegla nikoli več nobena druga tragedija, drama ali antidrama. Smoletova Antigona se mi je za vekomaj vrinila v moje meme. Postala je moj Krst pod Triglavom.

 

Rad se ponavljam: Tam, kjer se pretvarjajo, tam lažejo o preteklih dogodkih, tam proizvajajo zlo. Pretvarjanje uničuje strukturo skupnosti. Nagledal sem se tega v zadnjih treh desetletjih. Množico izobražencev, ki so izdali etično, ki so izdali kozmično.

 

Kozmični napor - smrt hrepeni po enakosti!

 

Rasizem, seksizem in primitivzem so jedro zla, istočasno pa jedro domovinskega nagovora. Nacizem se z lahkoto sprevrača in pretvarja v novih časovnih obdajanjih. Zlo se vedno znova poraja v novih nacionalnih (družinskih) formacijah. V določenih zgodovinskih trenutkih se mu sploh ni potrebno več pretvarjati. Ravno takšen trenutek živimo zdaj. Nacionalizem preprosto ne skriva več svojega revizionizma.

 

Menim, da je več kot smiselno, da skupnost vsaj enkrat na leto pristopi k uprizarjanju tragedije (Antigone), da se zbere okrog njenega večtisočletnega spomina. Več kot smiselno je pogledati v večnost tragedije. Protagonisti  uprizarjajo svoje religiozno-etične predstave o svetu, predvsem pa relativizirajo ustaljene predstave, ki nam jih je uzakonil svet nadvlade in zapovedanega nasilja. Tragična protagonistka s svojimi kletvami blati sprevrženost nosilcev oblasti. Tako se oblastniki vsaj enkrat na leto prepoznajo v umetniško-religiozni interpretaciji.

 

Razprava in sprava. 

 

Antigona je postala osrednja referenčna točka za razpravo o spolu, državi, javnem in zasebnem. V vseh različicah tragedije o Antigoni gledamo zmago poetike protagonista. Gledamo zadovoljstvo duha, izhajajočega iz sprave. Spremljamo napetosti v patriarhalni instituciji družine. Tudi pri Žižkovi Antigoni, ki tragedijo upravlja s pozicije intermedijskega razpleta.

 

Ponižani sta bili obe sestri tako Ismena kot Antigona. Pravzaprav je to drama, tragedija, ki bi morala imeti naslov - Ismena! Toda ne mislim vas siliti v mojo različico-projekcijo Antigone. Pomembno pa se je spomniti, da so posamezniki tisti, ki spreminjajo naše razumevanja sveta.

 

Iz zapiskov ob mojem uprizarjanju Nenehne Antigone: Epifanija materinskih nagonov (Julija Kristeva) / Antigona je predvsem krvni sorodnik kralja Kreona. Ženska je v mitskem svetu izključena iz političnega delovanja, istočasno pa jo moški sankcionirana. Totatliteta Antigonine tragičnosti izkazuje njena ranljivost, žalost in smrtnost. Njen boj je najprej etičen in takoj zatem političen. Kreon igra pred Antigono predvsem vlogo - moškega. Kreonova nečakanja Antigona pa vlogo vseh mater. Mlado dekle igra vlogo pobožne, fanatične matere. Zato nujno potrebuje racionalno sestro Ismeno v skupnem boju proti - moškemu.

 

Atenska drama je podobna francoski, ta pa je podobna roški drami. Delovanje duha je podvrženo racionalističnim univerzalističnim zakonom. Resolucija Antigone!

 

V starodavnih besedilih prepoznamo duhovni napor zahodne civilizacije, do katere se je vedno znova potrebno opredeliti. Igranje grških tragedij je ena najpomembnejših zapuščin zahodne civilizacije, ki jih dobi v uporabo vsaka generacija. Zelo nenavadno je dejstvo, da se Anouilhova različica Antigone tako redko igra. Tudi v Franciji. Sploh pa je nenavadno dejstvo, da smo dobili prevod šele pred dvema tednoma.

 

Kozmični parlament idej: to, kar me je vedno v umetnosti privlačilo, je bil - odziv! Logika odziva na iziv! V njej je namešečna zakonodaja in umor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
23
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.345
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.183
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.309
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.917
05/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.902
06/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.319
07/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.446
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.037
09/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 845
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.047