Razkrivamo

Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili

Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška dela. To sicer ne pomeni, da dobi v žep samo 46 % plače, saj omenjeni znesek davščin zajema tudi davke, ki so zajeti v ceni potrošenega blaga. Konkretno to pomeni, da ob 2.170 evrih skupnega prejemka (bruto plača skupaj s prispevki na plačo ter regres in dodatki) povprečni zaposleni dobi 1.300 evrov neto izplačil na mesec. Od tega plača 870 evrov davkov ob plači ter še 300 evrov pri potrošnji blaga, torej 1.170 evrov skupaj. Znesek je seveda ogromen (posebno, če ga primerjamo z nekdanjo "desetino") in upravičeno je vprašanje, zakaj država vse to porabi.

30.12.2019 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   plače   davki   pokojnine   zaposleni   upokojenci   prispevki   neto prejemki   denar

Največji del zbranih davkov (okoli tretjino celotnega zneska) gre za zbiranje denarja za pokojnine. Zaposleni danes vplačujejo denar za pokojnine svojih staršev, kot so ti za njihove starše in kot bodo za nas naši otroci (upamo). To plačevanje lahko razumemo tudi kot 38-letno zbiranje denarja (tolikšna je povprečna delovna doba ljudi, ko odidejo v pokoj) za 22-letno prejemanje pokojnin (zopet povprečni čas prejemanja).

Kadar obravnavamo nivo obdavčitve posameznikov, imamo praviloma vedno v mislih predvsem obdavčitev prejemkov iz dela. Pri tem pa zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Če pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, ugotovimo, da je višina davčnih stopenj precej drugačna, kot je značilno za obdavčitev plač. Obdavčitev prejemkov iz dela je skoraj v vseh državah progresivna, davčne stopnje na vse prejemke skupaj pa s povečevanjem prejemkov večkrat celo padajo. Takšni rezultati izhajajo iz raznih analiz tujih avtorjev (primeri za Francijo in ZDA v dokumentu Can a Wealth Tax Work?, avtor Gabriel Zucman), medtem ko kakšnih podobnih izračunov za Slovenijo ni zaslediti. V pričujoči analizi smo poskušali skupni nivo obdavčitve izračunati tudi za našo državo in v prvem delu tega pregleda sta bila prikazana predvsem obdavčitev potrošnje ter prejemkov iz dela, v nadaljevanju pa bomo pogledali še skupno obdavčitev.

 

V prvem delu (vir) smo tako ugotovili, da so prejemki večine ljudi obdavčeni po stopnjah od 32 do 42 %, le zgornji odstotek najbolje plačanih ljudi plačuje davke tudi po 60 %. Ko pa smo k tej obdavčitvi dodali tudi davke, ki jih plačamo ob potrošnji naših zaslužkov, pa je bila progresivnost že precej nižja, saj se pri večini giblje v razponu med 48 in 55 %.

 

 

Je skupna obdavčitev potem sploh še progresivna?

 

Gledano navedene skupne davke bi torej težko govorili o kakšni pretirani progresivnosti obdavčitve, kakor sicer izhaja iz progresivnosti pri obdavčitvi plač. Seveda pa je tudi te podatke možno tolmačiti na različne načine - bolj socialno usmerjeni bodo pozivali k še večji progresiji (zakaj imamo tako velike razlike med prejemki?), predstavniki liberalnejših pogledov pa bodo raje pogledali zgornjo črto na naslednji sliki. Na njej je prikazana skupna obdavčitev na enak način kot na prejšnji sliki (s črno črto), dodana pa je tudi primerjava davkov z neto izplačilom (modra).

 

 

 

 

Če gledamo višino davkov glede na neto izplačan znesek posamezniku, so seveda skupaj plačani davki kar močno progresivni. Tudi upoštevaje davke na potrošnjo je porast vseeno od 70 pa kar na preko 160 % (pri večini zaposlenih sicer do 100 %, večji odstotek velja samo za odstotek najbolje plačanih ljudi v Sloveniji).

 

Nekoliko drugačne stopnje obdavčitve pa dobimo, če iz prejemkov izločimo regres in ostale dodatke k plači (prevoz na delo, nadomestilo za prehrano, kar za večino predstavlja nek dodatni dohodek - teh dodatnih izplačilo v večini drugih držav nimajo). Ti prejemki so namreč neobdavčeni in v približno enakem znesku za vse zaposlene (med 200 in 300 evrov mesečno). Ta dodatek pomeni pri zaposlenih z nizkimi plačami pomemben dodaten prejemek in to neobdavčen, kar predvsem pri spodnjih plačah pomembno znižuje skupno obdavčitev prejemkov. Če to izločimo iz dohodkov, ugotovimo, da je skupna obdavčitev v tem primeru še nekoliko bolj linearna. Kot kaže rdeča črta, je v tem primeru pri večini zaposlenih obdavčitev med 55 in 58 odstotki, torej skoraj "enotna". Seveda pa zopet odstopa nekaj tisoč ljudi iz zgornjega dela lestvice.

 

Povprečni zaposleni v Sloveniji torej namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška dela. To sicer ne pomeni, da dobi v žep samo 46 % plače, ker omenjeni znesek davščin zajema tudi davke, ki so zajeti v ceni potrošenega blaga. 

 

Konkretno to pomeni, da ob 2.170 evrih skupnega prejemka (bruto plača skupaj s prispevki na plačo ter regres in dodatki), povprečni zaposleni dobi 1.300 evrov neto izplačil na mesec. Od tega pa plača 870 evrov davkov ob plači ter še 300 evrov pri potrošnji blaga, torej 1.170 evrov skupaj. Znesek je seveda ogromen (posebno, če ga primerjamo z nekdanjo "desetino") in upravičeno je vprašanje, zakaj država vse to porabi. Kaj dobimo za plačilo davkov, ki so pri povprečni plači skoraj enak neto prejemku, pri višjih pa seveda še precej več?

 

 

Prispevki za pokojnine so neto prejemek z zamikom

 

Največji del zbranih davkov (okoli tretjino celotnega zneska) gre za zbiranje denarja za pokojnine. Imamo sicer sistem, po katerem danes zaposleni vplačujejo denar za pokojnine svojih staršev, kot so ti za njihove starše in kot bodo za nas naši otroci (upamo). Načeloma pa to plačevanje lahko razumemo tudi kot 38-letno zbiranje denarja (tolikšna je povprečna delovna doba ljudi, ko odidejo v pokoj) za 22-letno prejemanje pokojnin (zopet povprečni čas prejemanja). Pri navajanju takšnih povprečij so seveda hitro očitki, kaj pa če umreš, preden doživiš pokojnino ali takoj zatem. Seveda so tudi takšni primeri, a podobno vprašanje lahko postavimo, kaj pa tisti, ki uživajo pokojnino 30 ali tudi 40 let? Gre pač za zavarovanje, kjer se plusi in minusi posameznikov izravnajo.

 

Vsekakor bi ta znesek prispevkov za pokojnino pravzaprav lahko odšteli od davkov, saj gre dejansko za vplačilo sredstev, ki jih dobimo v kasnejših letih nazaj. Vplačilo teh prispevkov dejansko pomeni naš neto prejemek, le da šele čez leta. Prispevek za pokojninsko blagajno dejansko ni davščina za neke skupne potrebe države, temveč odložen neto prejemek (tudi tu so seveda takoj očitki, kako tega denarja ne bomo videli - a ko se posamezniki upokojijo, zahtevajo takoj vse pravice in najglasnejši so običajno tisti, ki so se vsa delovna leta trudili, kako čim bolj znižati vplačilo v pokojninsko blagajno pod parolo "saj tako ne bomo nič dobili").

 

Če bi torej od vseh plačanih davkov in prispevkov odšteli takšno višino pokojninskega prispevka, ki nam zagotavlja 22-letno prejemanje pokojnine v višini 65 % neto plače (a največ 2.000 evrov mesečno), povprečni zaposleni od svojih 2.170 skupnega prejemka dejansko plača "le" 800 evrov davščin. Preostali znesek (1.370 evrov) so neto prejemki, deloma danes kot plača, deloma čez štirideset let kot pokojnina. Dejanski odstotek davščin, ki jih posameznik plača od svojega skupnega prejemka znaša torej 38 %. Toliko torej namenja od svojih skupnih prihodkov povprečni zaposleni za skupne potrebe, ki mu jih zagotavlja država.

 

Navedenih 38 % je seveda povprečje za vse zaposlene, na spodnji sliki pa je prikazano, kakšni so ti odstotki glede na višino neto plače. Dejanska obdavčitev (po izločitvi prispevka za pokojnino) se za pretežni del zaposlenih giblje od 32 do 40 %. Ta odstotek je višji edino za zgornji odstotek zaposlenih (10.000 ljudi), pri katerih se obdavčitev povzpne na blizu 60 %. Kot je razvidno iz slike, bolje plačani namenjajo večji odstotek iz naslova dohodnine, a manjši delež iz naslova potrošnje, ker potrošijo manjši delež svojih prihodkov. Pri najnižjih plačah pa je struktura obratna.

 

Sliki pa je dodan še podatek, če bi od davkov okvirno odšteli ugodnosti, ki jih plačniki davkov dobijo v obliki raznih subvencij in socialnih nadomestil (otroški dodatek, regresiranje vrtcev, prevozov, oskrbe, starševska nadomestila ipd.). Vsota vseh transferov posameznikom in gospodinjstev v državi znaša kar okoli 80 % vse pobrane dohodnine v državi (večina plačane dohodnine gre torej za preje omenjene prejemke s strani države, ki jih posebno slabše plačani pa tudi tisti, ki "se bolje znajdejo", kar močno koristijo). 

 

Učinke teh izplačil po posameznih plačnih razredih je sicer težje oceniti, a glede na globalne številke ocena najbrž bistveno ne odstopa od dejanskih razmer. Če bi torej ta izplačila odšteli do plačanih davščin, bi se stopnja obdavčitve pričela že pod 30-timi odstotki in s tega vidika je progresivnost obdavčitve v državi vseeno verjetno kar primerna. Seveda govorimo o povprečju, vemo pa, da so individualno lahko velike razlike.

 

 

 

 

Prikazani odstotki so mogoče najbolj ustrezen prikaz obdavčitve naših prejemkov. Torej znesek davkov ali - lahko rečemo - tudi plačilo državi za storitve, ki jih ta zagotavlja za vse državljane. Kako pa država porabi teh povprečnih 800 evrov plačanih davkov od Slovenca s povprečno plačo, pa več v prihodnjem prispevku. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
10
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.034
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.270
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.049
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.769
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.607
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.770
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.232
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.084
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.077