Razkrivamo

Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili

Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška dela. To sicer ne pomeni, da dobi v žep samo 46 % plače, saj omenjeni znesek davščin zajema tudi davke, ki so zajeti v ceni potrošenega blaga. Konkretno to pomeni, da ob 2.170 evrih skupnega prejemka (bruto plača skupaj s prispevki na plačo ter regres in dodatki) povprečni zaposleni dobi 1.300 evrov neto izplačil na mesec. Od tega plača 870 evrov davkov ob plači ter še 300 evrov pri potrošnji blaga, torej 1.170 evrov skupaj. Znesek je seveda ogromen (posebno, če ga primerjamo z nekdanjo "desetino") in upravičeno je vprašanje, zakaj država vse to porabi.

30.12.2019 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   plače   davki   pokojnine   zaposleni   upokojenci   prispevki   neto prejemki   denar

Največji del zbranih davkov (okoli tretjino celotnega zneska) gre za zbiranje denarja za pokojnine. Zaposleni danes vplačujejo denar za pokojnine svojih staršev, kot so ti za njihove starše in kot bodo za nas naši otroci (upamo). To plačevanje lahko razumemo tudi kot 38-letno zbiranje denarja (tolikšna je povprečna delovna doba ljudi, ko odidejo v pokoj) za 22-letno prejemanje pokojnin (zopet povprečni čas prejemanja).

Kadar obravnavamo nivo obdavčitve posameznikov, imamo praviloma vedno v mislih predvsem obdavčitev prejemkov iz dela. Pri tem pa zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Če pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, ugotovimo, da je višina davčnih stopenj precej drugačna, kot je značilno za obdavčitev plač. Obdavčitev prejemkov iz dela je skoraj v vseh državah progresivna, davčne stopnje na vse prejemke skupaj pa s povečevanjem prejemkov večkrat celo padajo. Takšni rezultati izhajajo iz raznih analiz tujih avtorjev (primeri za Francijo in ZDA v dokumentu Can a Wealth Tax Work?, avtor Gabriel Zucman), medtem ko kakšnih podobnih izračunov za Slovenijo ni zaslediti. V pričujoči analizi smo poskušali skupni nivo obdavčitve izračunati tudi za našo državo in v prvem delu tega pregleda sta bila prikazana predvsem obdavčitev potrošnje ter prejemkov iz dela, v nadaljevanju pa bomo pogledali še skupno obdavčitev.

 

V prvem delu (vir) smo tako ugotovili, da so prejemki večine ljudi obdavčeni po stopnjah od 32 do 42 %, le zgornji odstotek najbolje plačanih ljudi plačuje davke tudi po 60 %. Ko pa smo k tej obdavčitvi dodali tudi davke, ki jih plačamo ob potrošnji naših zaslužkov, pa je bila progresivnost že precej nižja, saj se pri večini giblje v razponu med 48 in 55 %.

 

 

Je skupna obdavčitev potem sploh še progresivna?

 

Gledano navedene skupne davke bi torej težko govorili o kakšni pretirani progresivnosti obdavčitve, kakor sicer izhaja iz progresivnosti pri obdavčitvi plač. Seveda pa je tudi te podatke možno tolmačiti na različne načine - bolj socialno usmerjeni bodo pozivali k še večji progresiji (zakaj imamo tako velike razlike med prejemki?), predstavniki liberalnejših pogledov pa bodo raje pogledali zgornjo črto na naslednji sliki. Na njej je prikazana skupna obdavčitev na enak način kot na prejšnji sliki (s črno črto), dodana pa je tudi primerjava davkov z neto izplačilom (modra).

 

 

 

 

Če gledamo višino davkov glede na neto izplačan znesek posamezniku, so seveda skupaj plačani davki kar močno progresivni. Tudi upoštevaje davke na potrošnjo je porast vseeno od 70 pa kar na preko 160 % (pri večini zaposlenih sicer do 100 %, večji odstotek velja samo za odstotek najbolje plačanih ljudi v Sloveniji).

 

Nekoliko drugačne stopnje obdavčitve pa dobimo, če iz prejemkov izločimo regres in ostale dodatke k plači (prevoz na delo, nadomestilo za prehrano, kar za večino predstavlja nek dodatni dohodek - teh dodatnih izplačilo v večini drugih držav nimajo). Ti prejemki so namreč neobdavčeni in v približno enakem znesku za vse zaposlene (med 200 in 300 evrov mesečno). Ta dodatek pomeni pri zaposlenih z nizkimi plačami pomemben dodaten prejemek in to neobdavčen, kar predvsem pri spodnjih plačah pomembno znižuje skupno obdavčitev prejemkov. Če to izločimo iz dohodkov, ugotovimo, da je skupna obdavčitev v tem primeru še nekoliko bolj linearna. Kot kaže rdeča črta, je v tem primeru pri večini zaposlenih obdavčitev med 55 in 58 odstotki, torej skoraj "enotna". Seveda pa zopet odstopa nekaj tisoč ljudi iz zgornjega dela lestvice.

 

Povprečni zaposleni v Sloveniji torej namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška dela. To sicer ne pomeni, da dobi v žep samo 46 % plače, ker omenjeni znesek davščin zajema tudi davke, ki so zajeti v ceni potrošenega blaga. 

 

Konkretno to pomeni, da ob 2.170 evrih skupnega prejemka (bruto plača skupaj s prispevki na plačo ter regres in dodatki), povprečni zaposleni dobi 1.300 evrov neto izplačil na mesec. Od tega pa plača 870 evrov davkov ob plači ter še 300 evrov pri potrošnji blaga, torej 1.170 evrov skupaj. Znesek je seveda ogromen (posebno, če ga primerjamo z nekdanjo "desetino") in upravičeno je vprašanje, zakaj država vse to porabi. Kaj dobimo za plačilo davkov, ki so pri povprečni plači skoraj enak neto prejemku, pri višjih pa seveda še precej več?

 

 

Prispevki za pokojnine so neto prejemek z zamikom

 

Največji del zbranih davkov (okoli tretjino celotnega zneska) gre za zbiranje denarja za pokojnine. Imamo sicer sistem, po katerem danes zaposleni vplačujejo denar za pokojnine svojih staršev, kot so ti za njihove starše in kot bodo za nas naši otroci (upamo). Načeloma pa to plačevanje lahko razumemo tudi kot 38-letno zbiranje denarja (tolikšna je povprečna delovna doba ljudi, ko odidejo v pokoj) za 22-letno prejemanje pokojnin (zopet povprečni čas prejemanja). Pri navajanju takšnih povprečij so seveda hitro očitki, kaj pa če umreš, preden doživiš pokojnino ali takoj zatem. Seveda so tudi takšni primeri, a podobno vprašanje lahko postavimo, kaj pa tisti, ki uživajo pokojnino 30 ali tudi 40 let? Gre pač za zavarovanje, kjer se plusi in minusi posameznikov izravnajo.

 

Vsekakor bi ta znesek prispevkov za pokojnino pravzaprav lahko odšteli od davkov, saj gre dejansko za vplačilo sredstev, ki jih dobimo v kasnejših letih nazaj. Vplačilo teh prispevkov dejansko pomeni naš neto prejemek, le da šele čez leta. Prispevek za pokojninsko blagajno dejansko ni davščina za neke skupne potrebe države, temveč odložen neto prejemek (tudi tu so seveda takoj očitki, kako tega denarja ne bomo videli - a ko se posamezniki upokojijo, zahtevajo takoj vse pravice in najglasnejši so običajno tisti, ki so se vsa delovna leta trudili, kako čim bolj znižati vplačilo v pokojninsko blagajno pod parolo "saj tako ne bomo nič dobili").

 

Če bi torej od vseh plačanih davkov in prispevkov odšteli takšno višino pokojninskega prispevka, ki nam zagotavlja 22-letno prejemanje pokojnine v višini 65 % neto plače (a največ 2.000 evrov mesečno), povprečni zaposleni od svojih 2.170 skupnega prejemka dejansko plača "le" 800 evrov davščin. Preostali znesek (1.370 evrov) so neto prejemki, deloma danes kot plača, deloma čez štirideset let kot pokojnina. Dejanski odstotek davščin, ki jih posameznik plača od svojega skupnega prejemka znaša torej 38 %. Toliko torej namenja od svojih skupnih prihodkov povprečni zaposleni za skupne potrebe, ki mu jih zagotavlja država.

 

Navedenih 38 % je seveda povprečje za vse zaposlene, na spodnji sliki pa je prikazano, kakšni so ti odstotki glede na višino neto plače. Dejanska obdavčitev (po izločitvi prispevka za pokojnino) se za pretežni del zaposlenih giblje od 32 do 40 %. Ta odstotek je višji edino za zgornji odstotek zaposlenih (10.000 ljudi), pri katerih se obdavčitev povzpne na blizu 60 %. Kot je razvidno iz slike, bolje plačani namenjajo večji odstotek iz naslova dohodnine, a manjši delež iz naslova potrošnje, ker potrošijo manjši delež svojih prihodkov. Pri najnižjih plačah pa je struktura obratna.

 

Sliki pa je dodan še podatek, če bi od davkov okvirno odšteli ugodnosti, ki jih plačniki davkov dobijo v obliki raznih subvencij in socialnih nadomestil (otroški dodatek, regresiranje vrtcev, prevozov, oskrbe, starševska nadomestila ipd.). Vsota vseh transferov posameznikom in gospodinjstev v državi znaša kar okoli 80 % vse pobrane dohodnine v državi (večina plačane dohodnine gre torej za preje omenjene prejemke s strani države, ki jih posebno slabše plačani pa tudi tisti, ki "se bolje znajdejo", kar močno koristijo). 

 

Učinke teh izplačil po posameznih plačnih razredih je sicer težje oceniti, a glede na globalne številke ocena najbrž bistveno ne odstopa od dejanskih razmer. Če bi torej ta izplačila odšteli do plačanih davščin, bi se stopnja obdavčitve pričela že pod 30-timi odstotki in s tega vidika je progresivnost obdavčitve v državi vseeno verjetno kar primerna. Seveda govorimo o povprečju, vemo pa, da so individualno lahko velike razlike.

 

 

 

 

Prikazani odstotki so mogoče najbolj ustrezen prikaz obdavčitve naših prejemkov. Torej znesek davkov ali - lahko rečemo - tudi plačilo državi za storitve, ki jih ta zagotavlja za vse državljane. Kako pa država porabi teh povprečnih 800 evrov plačanih davkov od Slovenca s povprečno plačo, pa več v prihodnjem prispevku. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.456
02/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.615
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.376
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.516
05/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.710
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.104
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.167
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.792
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 742
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.485