Komentar

Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope

Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko korektno ugotovila, da je sramotni sporazum o nenapadanju med nacistično Nemčijo in stalinistično Sovjetsko zvezo, podpisan leta 1939 v Moskvu, odprl pot do izbruha druge svetovne vojne. Ruski predsednik je prepričan, da Sovjetska zveza ni imela nobene vloge pri začetku druge svetovne vojne, da zanjo niti malo ni odgovorna, da pa je Poljska tista, ki je sokriva za največjo morijo v zgodovini človeštva. Po Putinovi verzija zgodovine je Sovjetska zveza jeseni 1939 "intervenirala na Poljskem" šele takrat, ko je Poljska zaradi nemške invazije izgubila nadzor nad svojim ozemljem in oboroženimi silami. Takšna intepretacija se zdi cinična, saj zgodovinska dejstva govorijo povsem drugače. Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki se je 29. decembra javno odzval na Putinovo provokacijo z drugo svetovno vojno. Njegovo prispevek objavljamo zgolj z lektorskim posegom.

 

01.01.2020 00:00
Piše: Mateusz Morawiecki
Ključne besede:   Mateusz Morawiecki   Vladimir Putin   Poljska   Nemčija   Sovjetska zveza   Rusija   II. svetovna vojna   komunizem   nacizem   pakt o nenapadanju   Moskva

Pakt Ribbentop–Molotov, ki je bil podpisan 23. avgusta 1939, ni bil "pakt o nenapadanju" med Stalinom in Hitlerjem, pač pa politično in vojaško zavezništvo, ki je razdelilo Evropo na dve vplivni območji.

Svet se je v 20. stoletju soočil z nepojmljivim trpljenjem in smrtjo več sto milijonov ljudi, ki so bili ubiti v imenu bolnih totalitarnih ideologij. Smrtna žetev nacizma, fašizma in komunizma je za naše generacije nesporno dejstvo. Nesporno je tudi dejstvo, kdo je za te zločine odgovoren in čigavo zavezništvo je začelo drugo svetovno vojno, najbolj smrtonosni konflikt v zgodovini človeštva. Žal pa je tako, da se s časovnim odmikom od teh tragičnih dogodkov med našimi otroci in vnuki védenje o njih zmanjšuje. Zato je izjemnega pomena, da vedno glasno govorimo resnico o drugi svetovni vojni, njenih povzročiteljih in žrtvah ter se zoperstavljamo vsem poskusom potvarjanja zgodovine.

 

Spomin na vojne grozote je za Poljsko – prvo žrtev vojne zelo pomemben. Naša država je bila namreč prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope. Odpor proti zlu pa ne predstavlja zgolj spomina na poljska junaška dejanja – je nekaj veliko pomembnejšega. Ta odpor je dediščina današnje celotne svobodne in demokratične Evrope, ki se je zoperstavila obema totalitarizmoma. Danes, ko nekateri v želji po udejanjanju svojih političnih ciljev želijo zabrisati spomin na omenjene dogodke, mora Poljska stopiti v bran resnici. Ne v svojem interesu, temveč v imenu tega, kar Evropa je.

 

Pakt Ribbentop–Molotov, ki je bil podpisan 23. avgusta 1939, ni bil "pakt o nenapadanju". Bil je politično in vojaško zavezništvo, ki je razdelilo Evropo na dve vplivni območji, ki sta potekali po treh poljskih rekah: Narva, Visla in San; mejna črta je bila mesec dni kasneje premaknjena na reko Bug, kot je določal Sporazum o mejah in prijateljstvu med Tretjim rajhom in ZSSR z dne 28. septembra 1939. To je bil uvod  v nepojmljive zločine, do katerih naj bi v naslednjih letih prišlo na obeh straneh razmejitvene črte.

 

Zavezništvo Hitlerja in Stalina je bilo udejanjeno z bliskovito hitrostjo: 1. septembra 1939 je nacistična Nemčija napadla Poljsko z zahoda, juga in severa, 17. septembra pa je Sovjetska zveza Poljsko napadla z vzhodne strani.

 

22. septembra 1939 je v Brestu ob reki Bug potekala velika vojaška parada ob praznovanju skupne zmage nacistične Nemčije in sovjetske Rusije nad neodvisno Poljsko. Strani, ki podpisujejo pakte o nenapadanju, tovrstnih vojaških parad ne pripravljajo; to delajo zavezniki in prijatelji. In tako je bilo s Hitlerjem in Stalinom – dolgo časa nista bila zgolj zaveznika, temveč celo prijatelja. Prijateljstvo je cvetelo do te mere, da ko je skupina 150 nemških komunistov še pred izbruhom vojne zbežala iz Tretjega rajha v Sovjetsko zvezo, jih je Stalin novembra 1939 kot nekakšno "darilo" Hitlerju obsodil na gotovo smrt.

 

ZSSR in Tretji rajh sta ves čas tesno vzajemno sodelovala. Na konferenci v Brestu 27. novembra 1939 so predstavniki varnostnih služb obeh držav razpravljali o metodah in načinih sodelovanja proti poljskim organizacijam, ki so na zasedenih ozemljih delovale za poljsko neodvisnost. Nadaljnje konference med funkcionarji sovjetske varnostno-obveščevalne službe NKVD in nacistične SS, posvečene njihovemu sodelovanju, so med drugimi potekale v Zakopanem ter v Krakovu (marca 1940). Njihovi predstavniki se niso pogovarjali o nenapadanju, temveč o likvidacijah (beri: ubijanju) ljudi, državljanov Republike Poljske in o skupnih zavezniških dejanjih z namenom popolnega uničenja Poljske.

 

Brez Stalinovega sodelovanja pri delitvi Poljske in brez naravnega bogastva – surovin, ki jih je Stalin dobavljal Hitlerju, nemški uničevalni stroj ne bi mogel zavladati Evropi. Zadnji vlaki, ki so iz Sovjetske zveze v Nemčijo vozili tovor s surovinami, so odpeljali 21. junija 1941 – dan pred tem, ko je nacistična Nemčija napadla dotakratnega zaveznika. Po Stalinovi zaslugi je lahko Hitler svojevoljno zavojeval nove države, zapiral Jude iz celotne Evrope v getih ter pripravljal holokavst, enega najhujših zločinov v zgodovini človeštva.

 

Stalin je stal na čelu zločinskih dejanj na vzhodu, si podrejal državo za državo in razvijal ustroj taborišč, ki ga je Rus Aleksander Solženicin poimenoval Arhipelag Gulag. Taborišč, v katerih je bilo zasužnjenih in mučenih na milijone ljudi, nasprotnikov komunistične oblasti. 

 

Začetki komunističnih zločinov segajo v čas pred drugo svetovno vojno –  od lakote, ki je pomorila več milijonov Rusov na začetku dvajsetih let, do t. i. gladomora, zaradi katerega je umrlo več milijonov prebivalcev Ukrajine in Kazahstana, do t. i. vélikega terorja, v okviru katerega je bilo ubitih okoli 700.000 političnih nasprotnikov in navadnih državljanov ZSSR, največkrat Rusov, tudi v t. i. Poljski operaciji NKVD, v kateri so streljali predvsem državljane ZSSR, ki so bili poljskega rodu. V smrt so pošiljali otroke, ženske, moške. Po podatkih NKVD so sovjetski komunisti zgolj v Poljski operaciji namerno ustrelili več kot 111.000 ljudi. Biti Poljak v takratni Sovjetski zvezi je pomenilo biti obsojen na smrt ali na večletno izgnanstvo.

 

Nadaljevanje te politike so bili zločini, ki so bili izvedeni po napadu Sovjetske zveze na Poljsko 17. septembra 1939: smrt več kot 22.000 poljskih častnikov in predstavnikov elite npr. v Katinskem gozdu, Harkovu, Tveru, Kijevu in Minsku pa tudi v mučilnicah NKVD in lagrih, ki so se nahajali v najbolj oddaljenih krajih sovjetskega imperija.

 

Največje žrtve komunizma so bili prav državljani Rusije. Po ocenah zgodovinarjev je bilo zgolj v Sovjetski zvezi ubitih 20 do 30 milijonov ljudi. Smrt in taborišča so prežali celo na tiste, za katere vsaka civilizirana država zagotavlja skrb – na vojne ujetnike. Sovjetska zveza jim ni priznavala statusa vojnih junakov, temveč jih je imela za izdajalce. "Hvaležnost" Rusije za jetnike-vojake Rdeče armade so bili smrt, lagerji in koncentracijska taborišča.

 

Za vse te zločine so odgovorni komunistični voditelji z Josipom Stalinom na čelu. Poskusi njegove rehabilitacije po osemdesetih letih od izbruha druge svetovne vojne za politične namene sedanjega predsednika Rusije morajo vzbujati odločen odpor pri vsakomur, komur so znane vsaj osnove zgodovine dvajsetega stoletja.

 

Predsednik Ruske federacije Vladimir Putin je ob številnih priložnostih o Poljski lagal; vedno popolnoma zavestno. Do tega navadno prihaja takrat, kadar oblast v Moskvi zaradi svojih ukrepov občuti mednarodni pritisk. In to ne pritisk na zgodovinskem področju, temveč na zelo aktualnem geopolitičnem. V zadnjih tednih je bila Rusija nekajkrat poražena: poskus popolne podreditve Belorusije ni uspel, Evropska unija je ponovno podaljšala sankcije zaradi protipravne ruske priključitve Krima, pogovori v t.i. normandijskem formatu niso prinesli ukinitve sankcij, temveč je v istem času prišlo do nadaljnjih zaostritev – tokrat ameriških, ki v veliki meri otežujejo izvedbo projekta Severni tok 2. Ruski športniki pa so zaradi uporabe nedovoljenih sredstev (dopinga) obenem dobili prepoved štiriletnega nastopanja na velikih mednarodnih tekmovanjih.

 

Besede predsednika Putina razumem kot poskus prikrivanja teh problemov. Ruskemu voditelju je namreč popolnoma jasno, da njegove obtožbe nimajo nobene zveze s stvarnostjo in da na Poljskem ne stojijo spomeniki Hitlerju in Stalinu. Taki spomeniki so bili na našem ozemlju zgolj takrat, kadar so jih postavljali napadalci in zločinci – nacistični Tretji rajh in sovjetska Rusija.

 

Ruski narod, ki je največja žrtev Stalina – enega najbolj okrutnih zločincev v svetovni zgodovini – si zasluži resnico. Globoko verjamem, da je ruski narod – narod svobodnih ljudi in da odklanja stalinizem, celo ko ga oblast predsednika Putina poskuša rehabilitirati. Ni mogoče zamenjati rabljev z žrtvami, krvnikov brutalnih zločinov z nedolžnim prebivalstvom in napadenimi državami.

 

V imenu spomina na žrtve ter v imenu skupne prihodnosti si moramo prizadevati za resnico.

 

 

Mateusz Morawiecki je predsednik vlade Republike Poljske.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.143
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.890
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.791
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.209
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.892
06/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.177
07/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.771
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.036
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.662
10/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.547