Komentar

Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope

Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko korektno ugotovila, da je sramotni sporazum o nenapadanju med nacistično Nemčijo in stalinistično Sovjetsko zvezo, podpisan leta 1939 v Moskvu, odprl pot do izbruha druge svetovne vojne. Ruski predsednik je prepričan, da Sovjetska zveza ni imela nobene vloge pri začetku druge svetovne vojne, da zanjo niti malo ni odgovorna, da pa je Poljska tista, ki je sokriva za največjo morijo v zgodovini človeštva. Po Putinovi verzija zgodovine je Sovjetska zveza jeseni 1939 "intervenirala na Poljskem" šele takrat, ko je Poljska zaradi nemške invazije izgubila nadzor nad svojim ozemljem in oboroženimi silami. Takšna intepretacija se zdi cinična, saj zgodovinska dejstva govorijo povsem drugače. Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki se je 29. decembra javno odzval na Putinovo provokacijo z drugo svetovno vojno. Njegovo prispevek objavljamo zgolj z lektorskim posegom.

 

01.01.2020 00:00
Piše: Mateusz Morawiecki
Ključne besede:   Mateusz Morawiecki   Vladimir Putin   Poljska   Nemčija   Sovjetska zveza   Rusija   II. svetovna vojna   komunizem   nacizem   pakt o nenapadanju   Moskva

Pakt Ribbentop–Molotov, ki je bil podpisan 23. avgusta 1939, ni bil "pakt o nenapadanju" med Stalinom in Hitlerjem, pač pa politično in vojaško zavezništvo, ki je razdelilo Evropo na dve vplivni območji.

Svet se je v 20. stoletju soočil z nepojmljivim trpljenjem in smrtjo več sto milijonov ljudi, ki so bili ubiti v imenu bolnih totalitarnih ideologij. Smrtna žetev nacizma, fašizma in komunizma je za naše generacije nesporno dejstvo. Nesporno je tudi dejstvo, kdo je za te zločine odgovoren in čigavo zavezništvo je začelo drugo svetovno vojno, najbolj smrtonosni konflikt v zgodovini človeštva. Žal pa je tako, da se s časovnim odmikom od teh tragičnih dogodkov med našimi otroci in vnuki védenje o njih zmanjšuje. Zato je izjemnega pomena, da vedno glasno govorimo resnico o drugi svetovni vojni, njenih povzročiteljih in žrtvah ter se zoperstavljamo vsem poskusom potvarjanja zgodovine.

 

Spomin na vojne grozote je za Poljsko – prvo žrtev vojne zelo pomemben. Naša država je bila namreč prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope. Odpor proti zlu pa ne predstavlja zgolj spomina na poljska junaška dejanja – je nekaj veliko pomembnejšega. Ta odpor je dediščina današnje celotne svobodne in demokratične Evrope, ki se je zoperstavila obema totalitarizmoma. Danes, ko nekateri v želji po udejanjanju svojih političnih ciljev želijo zabrisati spomin na omenjene dogodke, mora Poljska stopiti v bran resnici. Ne v svojem interesu, temveč v imenu tega, kar Evropa je.

 

Pakt Ribbentop–Molotov, ki je bil podpisan 23. avgusta 1939, ni bil "pakt o nenapadanju". Bil je politično in vojaško zavezništvo, ki je razdelilo Evropo na dve vplivni območji, ki sta potekali po treh poljskih rekah: Narva, Visla in San; mejna črta je bila mesec dni kasneje premaknjena na reko Bug, kot je določal Sporazum o mejah in prijateljstvu med Tretjim rajhom in ZSSR z dne 28. septembra 1939. To je bil uvod  v nepojmljive zločine, do katerih naj bi v naslednjih letih prišlo na obeh straneh razmejitvene črte.

 

Zavezništvo Hitlerja in Stalina je bilo udejanjeno z bliskovito hitrostjo: 1. septembra 1939 je nacistična Nemčija napadla Poljsko z zahoda, juga in severa, 17. septembra pa je Sovjetska zveza Poljsko napadla z vzhodne strani.

 

22. septembra 1939 je v Brestu ob reki Bug potekala velika vojaška parada ob praznovanju skupne zmage nacistične Nemčije in sovjetske Rusije nad neodvisno Poljsko. Strani, ki podpisujejo pakte o nenapadanju, tovrstnih vojaških parad ne pripravljajo; to delajo zavezniki in prijatelji. In tako je bilo s Hitlerjem in Stalinom – dolgo časa nista bila zgolj zaveznika, temveč celo prijatelja. Prijateljstvo je cvetelo do te mere, da ko je skupina 150 nemških komunistov še pred izbruhom vojne zbežala iz Tretjega rajha v Sovjetsko zvezo, jih je Stalin novembra 1939 kot nekakšno "darilo" Hitlerju obsodil na gotovo smrt.

 

ZSSR in Tretji rajh sta ves čas tesno vzajemno sodelovala. Na konferenci v Brestu 27. novembra 1939 so predstavniki varnostnih služb obeh držav razpravljali o metodah in načinih sodelovanja proti poljskim organizacijam, ki so na zasedenih ozemljih delovale za poljsko neodvisnost. Nadaljnje konference med funkcionarji sovjetske varnostno-obveščevalne službe NKVD in nacistične SS, posvečene njihovemu sodelovanju, so med drugimi potekale v Zakopanem ter v Krakovu (marca 1940). Njihovi predstavniki se niso pogovarjali o nenapadanju, temveč o likvidacijah (beri: ubijanju) ljudi, državljanov Republike Poljske in o skupnih zavezniških dejanjih z namenom popolnega uničenja Poljske.

 

Brez Stalinovega sodelovanja pri delitvi Poljske in brez naravnega bogastva – surovin, ki jih je Stalin dobavljal Hitlerju, nemški uničevalni stroj ne bi mogel zavladati Evropi. Zadnji vlaki, ki so iz Sovjetske zveze v Nemčijo vozili tovor s surovinami, so odpeljali 21. junija 1941 – dan pred tem, ko je nacistična Nemčija napadla dotakratnega zaveznika. Po Stalinovi zaslugi je lahko Hitler svojevoljno zavojeval nove države, zapiral Jude iz celotne Evrope v getih ter pripravljal holokavst, enega najhujših zločinov v zgodovini človeštva.

 

Stalin je stal na čelu zločinskih dejanj na vzhodu, si podrejal državo za državo in razvijal ustroj taborišč, ki ga je Rus Aleksander Solženicin poimenoval Arhipelag Gulag. Taborišč, v katerih je bilo zasužnjenih in mučenih na milijone ljudi, nasprotnikov komunistične oblasti. 

 

Začetki komunističnih zločinov segajo v čas pred drugo svetovno vojno –  od lakote, ki je pomorila več milijonov Rusov na začetku dvajsetih let, do t. i. gladomora, zaradi katerega je umrlo več milijonov prebivalcev Ukrajine in Kazahstana, do t. i. vélikega terorja, v okviru katerega je bilo ubitih okoli 700.000 političnih nasprotnikov in navadnih državljanov ZSSR, največkrat Rusov, tudi v t. i. Poljski operaciji NKVD, v kateri so streljali predvsem državljane ZSSR, ki so bili poljskega rodu. V smrt so pošiljali otroke, ženske, moške. Po podatkih NKVD so sovjetski komunisti zgolj v Poljski operaciji namerno ustrelili več kot 111.000 ljudi. Biti Poljak v takratni Sovjetski zvezi je pomenilo biti obsojen na smrt ali na večletno izgnanstvo.

 

Nadaljevanje te politike so bili zločini, ki so bili izvedeni po napadu Sovjetske zveze na Poljsko 17. septembra 1939: smrt več kot 22.000 poljskih častnikov in predstavnikov elite npr. v Katinskem gozdu, Harkovu, Tveru, Kijevu in Minsku pa tudi v mučilnicah NKVD in lagrih, ki so se nahajali v najbolj oddaljenih krajih sovjetskega imperija.

 

Največje žrtve komunizma so bili prav državljani Rusije. Po ocenah zgodovinarjev je bilo zgolj v Sovjetski zvezi ubitih 20 do 30 milijonov ljudi. Smrt in taborišča so prežali celo na tiste, za katere vsaka civilizirana država zagotavlja skrb – na vojne ujetnike. Sovjetska zveza jim ni priznavala statusa vojnih junakov, temveč jih je imela za izdajalce. "Hvaležnost" Rusije za jetnike-vojake Rdeče armade so bili smrt, lagerji in koncentracijska taborišča.

 

Za vse te zločine so odgovorni komunistični voditelji z Josipom Stalinom na čelu. Poskusi njegove rehabilitacije po osemdesetih letih od izbruha druge svetovne vojne za politične namene sedanjega predsednika Rusije morajo vzbujati odločen odpor pri vsakomur, komur so znane vsaj osnove zgodovine dvajsetega stoletja.

 

Predsednik Ruske federacije Vladimir Putin je ob številnih priložnostih o Poljski lagal; vedno popolnoma zavestno. Do tega navadno prihaja takrat, kadar oblast v Moskvi zaradi svojih ukrepov občuti mednarodni pritisk. In to ne pritisk na zgodovinskem področju, temveč na zelo aktualnem geopolitičnem. V zadnjih tednih je bila Rusija nekajkrat poražena: poskus popolne podreditve Belorusije ni uspel, Evropska unija je ponovno podaljšala sankcije zaradi protipravne ruske priključitve Krima, pogovori v t.i. normandijskem formatu niso prinesli ukinitve sankcij, temveč je v istem času prišlo do nadaljnjih zaostritev – tokrat ameriških, ki v veliki meri otežujejo izvedbo projekta Severni tok 2. Ruski športniki pa so zaradi uporabe nedovoljenih sredstev (dopinga) obenem dobili prepoved štiriletnega nastopanja na velikih mednarodnih tekmovanjih.

 

Besede predsednika Putina razumem kot poskus prikrivanja teh problemov. Ruskemu voditelju je namreč popolnoma jasno, da njegove obtožbe nimajo nobene zveze s stvarnostjo in da na Poljskem ne stojijo spomeniki Hitlerju in Stalinu. Taki spomeniki so bili na našem ozemlju zgolj takrat, kadar so jih postavljali napadalci in zločinci – nacistični Tretji rajh in sovjetska Rusija.

 

Ruski narod, ki je največja žrtev Stalina – enega najbolj okrutnih zločincev v svetovni zgodovini – si zasluži resnico. Globoko verjamem, da je ruski narod – narod svobodnih ljudi in da odklanja stalinizem, celo ko ga oblast predsednika Putina poskuša rehabilitirati. Ni mogoče zamenjati rabljev z žrtvami, krvnikov brutalnih zločinov z nedolžnim prebivalstvom in napadenimi državami.

 

V imenu spomina na žrtve ter v imenu skupne prihodnosti si moramo prizadevati za resnico.

 

 

Mateusz Morawiecki je predsednik vlade Republike Poljske.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Goerge Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
0
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
19
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
15
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
12
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
16
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
18
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
"Čim bolj totalitarna je narava nekega režima, tem bolj bo poskušal prisiliti ljudi, da pozabijo na svoj kulturni spomin"
7
04.07.2021 11:00
V prihajajočem tednu bo Slovenijo obiskal Rod Dreher, ameriški novinar, urednik, kritik in pisatelj, ki ga uvrščajo med ... Več.
Piše: Rod Dreher
Spoznanje! Upor! Reakcija! Svobode ni mogoče prodati za nič na svetu
5
03.07.2021 18:00
Svobode ni mogoče prodati za nič na svetuje bilo že zdavnaj vklesano v zidove renesančnega Dubrovnika. Slaven Tolj trmasto ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
Zoran Leban Trojar
Ogledov: 1.607
02/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.252
03/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.173
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.407
05/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.285
06/
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.541
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 916
08/
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
Miha Burger
Ogledov: 954
09/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 780
10/
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
Lucija Mulej
Ogledov: 849