Razkrivamo

Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec

In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. Za zdravstvo namenjamo skupaj z dopolnim prispevkom okoli 170 evrov mesečno, za šolstvo pa 140. Za delovanje države v ožjem smislu (od policije, vojske, sodstva do javne uprave, poslancev in predsednika) gre 100 evrov - ta del lahko enačimo z nekdanjo desetino, le da ta danes predstavlja okoli 5 % prihodkov posameznika. Zadnjih 100 evrov pa gre financiranje oziroma subvencioniranje prometa kmetijstva, okolja, gospodarstva ipd.

02.01.2020 23:02
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   davki   prejemki   Slovenija   pokojnine   država   državljani

O plačanih davkih je vedno zelo veliko posploševanj ter kritičnih tolmačenj. V tem prispevku je navedeno, kako je dejansko porabljeno teh 500 evrov v povprečju na polnoletnega državljana Slovenije.

Kadar obravnavamo nivo obdavčitve posameznikov, imamo praviloma vedno v mislih predvsem obdavčitev prejemkov iz dela. Pri tem pa zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Če pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, ugotovimo, da je višina davčnih stopenj precej drugačna, kot je značilno za obdavčitev plač. Obdavčitev prejemkov iz dela je skoraj v vseh državah progresivna, davčne stopnje na vse prejemke skupaj pa s povečevanjem prejemkov večkrat celo padajo. Takšni rezultati izhajajo iz raznih analiz tujih avtorjev (primeri za Francijo in ZDA v dokumentu Can a Wealth Tax Work?, avtor Gabriel Zucman), medtem ko kakšnih podobnih izračunov za Slovenijo ni zaslediti. V pričujoči analizi smo poskušali skupni nivo obdavčitve izračunati tudi za Slovenijo in v prvem delu tega pregleda je predvsem prikaz obdavčitve potrošnje ter prejemkov iz dela, v nadaljevanju pa bi pogledali še skupno obdavčitev.

 

V prvem delu smo tako ugotovili, da so prejemki večine ljudi obdavčeni po stopnjah od 32 do 42 %, le zgornji odstotek najbolje plačanih ljudi plačuje davke tudi po 60 %. K tej obdavčitvi smo potem dodali tudi davke, ki jih plačujemo ob potrošnji blaga. S tem smo skupno obdavčitev povečali, nato pa znižali zaradi drugačnega upoštevanja prispevka za pokojnino. Prispevki za pokojnino namreč po vsebini niso nek prispevek državi za skupne potrebe, temveč v pretežnem delu naš neto prejemek, le da šele čez leta, ob upokojitvi. Takšen zaključek seveda takoj naleti na veliko nasprotovanj, a večina zaposlenih vplača raje manj prispevka za pokojnino, kot je potem seštevek njihovih pokojnin (razen pri ožjem številu ljudi z višjimi plačami).

 

 

Kako država porabi plačane davke?

 

Preostali znesek davkov po odbitku "potrebnega" prispevka za pokojnino znaša okoli 800 evrov mesečno za zaposlenega s povprečno plačo v Sloveniji (kot smo navedli, gre za odbitek potrebne višine prispevka, da bi prejemali pokojnino v višini 65 % neto plače do največ 2.000 evrov mesečno). To vplačilo povprečnih 800 evrov mesečnih davščin pomeni dejansko plačilo storitev, ki nam jih nudi država. Če pa pri tem izračunu povprečno plačanih davkov upoštevamo še upokojence (zaposleni plačujejo danes davke tudi za čas, ko bodo prejemali pokojnine), znaša povprečni prispevek davčnega zavezanca približno 500 evrov na mesec.

 

In kako država porabi teh 500 evrov?

 

Največji del teh sredstev, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. Za zdravstvo namenjamo skupaj z dopolnim prispevkom okoli 170 evrov mesečno (vključno s 35 evrih danes še enotnega prispevka za dopolnilno zdravstveno zavarovanje), za šolstvo pa 140. Nato gre 100 evrov za delovanje države v ožjem smislu (od policije, vojske, sodstva do javne uprave, poslancev in predsednika). Ta del pravzaprav lahko enačimo z nekdanjo desetino, le da danes predstavlja okoli 5 % prihodkov posameznika (od omenjenih 2.170 evrov skupnega prejemka Slovenca s povprečno plačo). Zadnjih 100 evrov pa gre financiranje oziroma subvencioniranje prometa (ceste, železnice, prevozi), kmetijstva, okolja, gospodarstva ipd.

 

 

Skoraj 15 evrov mesečno za javni prevoz

 

Številke so sicer okvirne, a na najbolj nazoren način prikazujejo, zakaj zbiramo (plačujemo) omenjenih slabih 40 % davkov od naših skupnih prejemkov (po odbitku prispevka za pokojnine, ki bodo tudi naš neto prejemek, le da šele čez leta). O plačanih davkih je vedno zelo veliko posploševanj ter kritičnih tolmačenj, a zgoraj je navedeno, kako je dejansko porabljeno teh 500 evrov v povprečju na polnoletnega državljana Slovenije. Kakor smo lahko kritično do posameznih primerov neracionalne porabe "davkoplačevalskega" denarja, gre pač večina tega za zgoraj opisane namene, katere seveda kar v veliki meri koristimo. Za klasično državo (širšo javno upravo) gre le petina zbranih davkov, pa še tu so zajeti tudi policija, vojska, gasilci ... in seveda tudi uradniki na upravnih enotah, poslanci in predsednik. Za "občutek": samo za subvencioniranje prevoza sicer pogosto praznih avtobusov in vlakov (da imamo vsaj takšne povezave, kakršne imamo) plača vsak zaposleni mesečno v povprečju blizu 15 evrov davkov.

 

Ti odstotki so po izračunani na osnovi seštevka obdavčitve tako iz naslova dela, kot iz naslova potrošnje in so še vedno progresivni. Za večino se gibljejo med 32 %, pri najnižje plačanih do 40 % oziroma do 60 % pri zadnjem odstotku najbolje plačanih. Preračunano samo na zaposlene torej 800 evrov v povprečju, za večino pa od 400 do 1.000 evrov.

 

Ali je ta progresivnost primerna, ali je zadostna, bo seveda vedno predmet razprave in različnih ocen. Na spodnji sliki je prikazana distribucija neto prejemkov ter plačanih neto davkov po decilih zaposlenih. Prvih 10 % najslabše plačanih (prvi decil) ima npr. 873 evrov mesečnih prejemkov (brez prispevka za pokojnine), plača pa 404 evrov za skupne potrebe. Zaposleni, ki se uvrščajo v 9 decil (torej predzadnjih 10 % najbolje plačanih) ob 1.660 evrov neto prejemkih plačajo 1.100 evrov davka. Zadnjih 0,1 % (brez 400 najbolje plačanih) pa zasluži 5.800 evrov mesečno, za skupne potrebe pa namenja 7.100 evrov. 

 

Menim, da bi takšno distribucijo (progresivnost obdavčitve) lahko ocenili kot kar primerno, saj ima močne elemente solidarnosti, višjih prejemkov pa vseeno ne obremenjuje preveč. Najbrž se s takšno oceno bolje plačani ne bodo strinjali, večina ljudi (slabše plačanih) pa bo zagovarjala še večje razlike.

 

 

 

 

V zadnjem, četrtem delu prikaza obdavčitve bomo dodali še učinke obdavčitve kapitalskih prejemkov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
7
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.283
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.673
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.152
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.246
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.875
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.618
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 881
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 524
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608