Mala, komaj trimilijonska Iowa bo torej prva ameriška zvezna država, kjer bo jasno, kako dejansko kotirajo kandidatke in kandidati Demokratov znotraj strankarskih vrst. Do prvega glasovanja, ki odloča o demokratski nominaciji, nas tako loči manj kot mesec dni. Iowa pa ni zanimiva samo zato, ker bo odločala prva, temveč tudi zato, ker je ena izmed redkih zveznih držav, ki ima namesto preprostega glasovanja (primaries) uveden t.i. caucus (zborovanje). Takšen sistem izbire ima sedaj samo še sedem zveznih enot (Iowa, Nevada, Wyoming in zunanji teritoriji), ostalih 50 zveznih držav ima primaries). Gre za precejšnjo razliko v načinu glasovanja, saj caucus zahteva veliko večji angažma volivcev, tako časovno kot tudi v sami aktivnosti vsakega posameznika, kot tudi od organizatorjev kampanj. V Iowi je potrebno zbrati najmanj 15 % udeležencev caucusa za posameznega kandidata, da se mu dodelijo elektorji. Tisti udeleženci, katerih kandidati niso dosegli tega praga, morajo izbrati enega od kandidatov, ki so ta prag dosegli. Celoten proces lahko tako traja več ur. Zato imajo v tem sistemu veliko prednost tisti kandidati, ki imajo res trdno podporo volivcev in so jih dobro organizirali, ter so pripravljeni za svojega kandidata narediti skoraj vse. Leta 2016 je Bernie Sanders od takratnih 18 caucusov zmagal kar v 11-ih in skoraj tudi v Iowi (49.8 % Hillary Clinton, 49.6 % Berni Sanders). Po letu 2016 je Democratic National Committee (DNC) spodbudil zvezne države, da opustijo caucuse in uvedejo primaries; 11 držav je to tudi naredilo. V Observerju je marca 2019 John A. Tures objavil članek z naslovom S spremembo pravil v primerys Demokrati škodujejo Bernieu Sandersu in tudi sebi (vir).

Pri Demokratih nič novega?

Kako so torej trenutno razporejene karte med demokratskimi kandidati? Lahko bi rekli, da ni nobenih pretresljivih sprememb v nacionalnih anketah, vsaj na vrhu ne. Od 16. decembra 2018 do danes je skoraj enako razmerje med Joem Bidenom (28 %) in Berniem Sandersom z (19 %). Iz množice kandidatov je potrebno izpostaviti še Elizabeth Warren, kateri podpora se je ustalila nekje pri 15 %, potem ko je bila v začetku avgusta 2019 po anketah celo prva, kot tudi nekaj časa na stavnicah. Sledi uvodoma omenjeni Pete Buttigieg s približno 8 % in nato milijarder Michael Bloomberg s slabimi 5 %, ki si jih je zagotovil z največjim enkratnim medijskim zakupom v zgodovini kampanj. Zakupil je za kar 100 milijonov dolarjev medijskega prostora (vir) na družbenih in socialnih omrežjih in porabil skoraj 100 milijonov dolarjev za oglase na televiziji in radijskih postajah.

Bernie Sanders je za demokratski establishment nočna mora, zato spet iščejo vse načine, da bi mu preprečili predsedniško nominacijo. Podobno kot pred štirimi leti, ko so sforsirali Hillary Clinton.

Advertising Analytics (@Ad_Analytics) na twitterju pogosto objavlja podatke medijskega zakupa, ta tvit z 11. decembra 2019 se nanaša na televizijske in radijske oglase:

Bloomberg pa ni edini, ki postavlja rekorde v tem volilnem ciklusu. Sanders je kot prvi kandidat v zgodovini že v začetku novembra presegel štiri milijone individualnih donacij. Sedaj jih ima že več kot pet milijonov in je od začetka kampanje zbral 96 milijonov dolarjev (34,5 milijonov zgolj v zadnjem četrtletju) s povprečno donacijo v višini 18 dolarjev. Med prvih pet po zbranih donacijah v zadnjem četrtletju so še Buttigieg (24,7 mio), Biden (22,7 mio), Warren (21,2 mio) in Andrew Yang (16,5 mio). Zelo zanimivo analizo malih donacij (pod 200 dolarjev) so naredili v začetku avgusta pri publicintegrity.org in FiveThirtyEight (vir) in je še danes relevantna. Po njihovih zbranih podatkih je vsak tretji mali donator prispeval v Sandersovo kampanjo, vsak peti pa vsaj dvema oz. več kandidatom; vsota skupnih individualnih donacij je bila kar za 70 % večja, kot so jo skupno uspeli zbrati kandidati obeh strank v enakem času leta 2015. Gre  torej za velike premike pri zbiranju sredstev za kampanjo.

V Iowi trenutno vodi Buttigieg

Povprečje anket Real Clear Politics za Iowo zadnje tri mesece (vir):

Kot kaže, si bodo 41 delegatov v Iowi razdelili Buttigieg, Sanders, Biden in Warren, ostali kandidati verjetno ne bodo dosegli 15 % prag in bodo njihovi podporniki morali izbrati drugega kandidata.

Anketa Emerson o drugi izbiri volivcev po posameznih kandidatih (vir):

Trenutno ankete najbolje kažejo Buttigiegu, ki je investiral ogromno v Iowo. Cilj njegovega štaba je ponoviti recept Baracka Obame, ko je za 8,2 % premagal Hillary Clinton in si tako zagotovil prepoznavnost in s tem rezultatom pokazal, da ima realno možnost za izvolitev. Če je Obama lahko v "beli" Iowi zmagal, ga lahko kot izvoljivega kandidata podprejo Afroameričani v Južni Karolini. In Obamo tudi so - s 55,4 %. Demokratske nominacije se namreč ne zagotovi brez večinske afroameriške podpore - in Buttigieg jo ima za sedaj le okoli dva odstotka.

Rezultat v Iowi je pomemben predvsem za dva kandidata - Buttigiega in Bidena. Buttigiegu bi zmaga lahko pomenila utrjevanje njegove kandidature kot resne in ob hkratnem slabem rezultatu Bidena zagotovila veliko inercijo za glasovanje 11. februarja v New Hampshiru. Če mu uspe še tam, bo pridobival podporo ravno na račun Bidena, ki si slabega rezultata ne sme privoščiti. Zato njegova kampanja poudarja, da je za Bidena dobra uvrstitev med prve štiri in da zmaga ni nujna. Gre za načrtno zniževanje pričakovanj, "kaj je "dober rezultat" zlasti zato, ker odloča caucus in ne preprosta oddaja glasu v volilno skrinjico. Zato rezultata ne more natančno napovedati nobena anketa.

V začetku januarja 2016 je imela Hillary po anketah 13 % prednost pred Sandersem, zmagala je le za 0,2 %. Presenečen bom, če Sanders tokrat ne zmaga v Iowi glede na dejstvo, da so ravno njegovi volivci najbolj lojalni in odločeni. Od tistih, ki ga podpirajo, je 57 % dokončno odločenih. Nihče od drugih kandidatov ni presegel 30 % tega statističnega podatka (vir).

Kaj se pričakuje po Iowi?

Sledijo glasovanja  v New Hampshiru za 24 delegatov, v Nevadi 22. februarja za 36 delegatov (caucus) in v Južni Karolini 29. februarja* za 54 delegatov. S tem se zaključijo tako imenovane early primary states, ki imajo skupno 155 delegatov oz. 3,8 %. Tretjega marca pa se začne zares s t.i. Super Tuesday (super torkom), ko glasovanja potekajo kar v 16 državah in zunanjih teritorijih za skupno 1357 delegatov. Marca se bo glasovalo v 29 državah in zunanjih teritorijih, kandidati tekmujejo za 2.448 delegatov oz. 60,4 %. Tako bomo lahko konec marca že z veliko verjetnostjo vedeli, ali bo znan zmagovalec do konvencije Demokratske stranke, ki bo 13. julija 2020, ali pa bo zmagovalca določilo 714 super delegatov (predstavnikov establišmenta) na konvenciji sami.

Bivši predsednik Obama goreče podpira Warrenovo. Zanimivo, da se je odrekel Bidenu, ki je bil osem let njegov podpredsednik. (Foto: Twitter)

Že sedaj pa je nekaj jasno. Bernie Sanders bo zelo "namučil" demokratski establišment in ni nemogoče, da bo od konca februarja naprej vse usmerjeno v to, "kako ustaviti Sandersa". Vendar se pri tem lahko tudi pri Demokratih ponovi zgodba Donalda Trumpa pri Republikancih. Bolj kot je politični establišmet ustavljal Trumpa, bolj so bili volivci prepričani, da je ravno on pravi, da spremeni zadeve v Washingtonu. Celo Obama je napovedal, da v kolikor bo kazalo, da bo Sanders pobegnil z nominacijo, namerava javno spregovoriti, da ga bi ga pri tem ustavil (vir).

Obama namreč že dlje časa prepričuje bogate donatorje stranke, da bi bila Warrenova sposobna predsednica (vir) in da si zasluži njihovo podporo. Tudi njegovi ključni operativci so vse bolj povezani z njeno kampanjo. Izgleda, da počasi prevladuje prepričanje, da bo nominacijo dobila progresivna stran Demokratske stranke. Establišment upa in se bo zelo trudil, da ne bo to revolucionarni Sanders.

Mitja Kotnik je svetovalec za komuniciranje in odnose z javnostmi.

* Letošnji februar bo imel 29 dni.