Komentar

Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice

Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik postane začasno osvobojena cona, z njo pa dekonstruira nacionalizem, militarizem, rasizem. Nenehno podpira mehki terorizem, mehki - aktivizem. Za svojo strategijo uporablja kritično teorijo, ki deli svet na zatirane in tlačiteljske skupine. Njegova umetnost želi osvoboditi zatirane.

04.01.2020 20:20
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   postmodernizem   Marko Brecelj   Vladimir Majakovski   OHO   avantgardna umetnost

Foto: Marko Brecelj

Marko Brecelj se ni motil, Majakovski se je veličastno zmotil. Oba sta genija, ki sta se z neologizmi in zlogi pogovarjala z lastnimi materami in očeti.

Avantgardna umetnost plus masovna kultura je enako postmodernizem! Danes bom komentiral postmodernistični finalizem XX. stoletja, komentiral bom velik umetniški prispevek performerja Marka Breclja k novoveški umetnosti. Če smo na začetku prejšnjega stoletja vse od Trsta do Vladivostoka videli v poeziji pesnika Vladimirja Majakovskega začetno dejanje modernizma, je pomenil vstop glasbenega performerja Marka Breclja v svet umetnosti začetek postmodernistične digresije. Marko Brecelj je bil začetnik postmodernistične spremembe. Postmodernizem ni nasilno prelomil z modernizmom, z njim se ni razšel globinsko, temveč se je od njega samo ironično odmaknil. Čas je zahteval od umetnosti sestop iz belega modernističnega univerzalizma v lokalno pitoresknost, in to samo zato, da smo lahko v XXI. stoletju s pomočjo osebnega računalnika nadaljevali s tehno združevanjem sveta. Ravno postmodernizem je s svojo barvito raznolikostjo omogočil visoki (tehno) modernizem XXI. stoletja.

 

Zgodovina ni nič drugega kot razvojno gibanje v smeri enotne planetarne civilizacije. Tako mnogi mislimo! Tudi zato raziskujemo združevalne modele umetnosti, kot je eksperimentalna združevalna zvočnost. Avantgardna glasba z začetka prejšnjega stoletja (Cabare Voltiare, Intonarumori) je delovala totalno hermetično za razliko od harmonične zvočnosti XIX. stoletja. Toda ko se je zvočni avantgardizem XX. stoletja prenesel v množične medije (na film, TV, video), je deloval na množice fascinantno (npr. Woodstock, Live Aid, Kraftwerk).

 

Počasi, a temeljito se je svet združeval in se še vedno združuje v planetarno stilno enotnost. Stil je in še nekaj časa bo sestavljen iz nacionalnih kulturnih orkestracij. V interpretativnem smislu je odvisen od nacionalnih jezikov. Ljudstvo se ne more zlahka odreči lastni kulturi, npr. harmonikarskem panteonu. Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice. Kultura je prilagojenost človeka vsemu tistemu, kar je do tega trenutka že izoblikoval. 

 

Zame se je vse začelo leta 1974 z nastopom Marka Breclja in njegovega singla Duša in jaz. Nadaljevalo pa se je leta 1980, ko je teorija postala poezija, ko smo začeli teoretične moči počasi množiti (lučizem), ko smo izkušnjo Vladimirja Majkovskega (konstruktivizem) in Marka Breclja (performativnost) premislili in začeli nesramno izzivati.

 

XX. stoletje je bilo abstraktno, XXI. stoletje pa je atraktno.

 

Marko Brecelj se ni motil, Majakovski se je veličastno zmotil. Oba sta genija, ki sta se z neologizmi in zlogi pogovarjala z lastnimi materami in očeti. Marko Brecelj z zlogomelodijami! Majakovski, Malevič in Hlebnikov z zaumi, Breton in Tzara z avtomatskim govorom, vsi pa z eksperimentalnim poetskim ritmom. Iskali so estetsko v zlogovnosti. Raziskovali so zlogovne nize, ki so nas navduševali. To so bili eksperimenti, ki so uveljavljali poetski ritem. Če je jezik Vladimirja Majakovskega bog dolžine, bog višine, da ne govorimo, da je bog globine, je jezik Marka Brecelja sestavljen iz enot uma, raz - uma - ram - pa - dam - uma.

 

Definicija: zlogomelodija je zlogotvorni glas večih zaporenih enot, zasnovan na odnosih med njimi. 

 

Strategija: Zlogomelodija se bori proti centraliziranim melodijam.

 

 

***

 

Oba, tako Vladimir Majakovski kot Marko Brecelj, sta poizkusila razumeti z jezikovno melodičnostjo človekovo pozicijo v vesolju. To je kozmični anarhistični formalizem oziroma formulacija časa. Res je, vsi mi prihajamo iz skupinske grobnice, ampak vsi smo istočasno rosna vejica oblaka v hlačah. Majakovski in Ahmatova, Hlebnikov in Kurjohin, Kosovel in Brecelj! 

 

Ali ste se kdaj vprašali, kako se tvorijo ulice? Kako se oživlja materija? Vse je v umu umetnika ali čezumu gledalca, žal tudi ostudni kulturni konformizem. To, kar velja za Hlebnikova, velja tudi za Marka Breclja; zvok predstavlja prostorsko-vidni model vesolja, ki ima svojo avtentično svetlobo, blesk, odsev in barvo. Hlebnikov pravi: Umetnost je konstruiranje modela vesolja, ki ni zasnovan na pojmih prostor-čas, ampak še vedno ostaja v sferi našega osebnega vesolja. Zaum nastaja v točki, v kateri se prostor-čas združita v četrto prostorsko-časovno koordinato. Peta in šesta raven sta zasnovani na zaumnem eksperimentu. Sedma raven pa je največja skrivnost. To je brez-umna metajezikovna raven. 

 

Umetnost se prepleta prek vseh sedmih dimenzij. V vse dimenzije je vpet svet idej. Umetnost v svoji najenostavnejši obliki raziskuje humanistične in tehnološke ideje: o zgodovini, tehnologiji, ideologiji, procesih, skupnosti in o sami sebi. Slednji dve sta tisti, ki vertikalizirata Marka Breclja. Pripravljata ga na njegov vertikalni pohod, na njegov preboj v osebno vesolje. Marko Brecelj nam je zgradil model čustvenega neologizma, čustvenega vesolja, vedno pripravljenega za neposredno akcijo (Ta stol ne bo več nikdar nov). On sam je slavje osvobajanja, on kolažira, koktailira, montira, meša turpitudne zvarke oziroma citira, največkrat samega sebe. Je podzavest osebno. Če je bil govor Vladimirja Majakovskega rapersko revolucionarni nagovor, Marko Brecelj stremi k temu, da postanejo njegove zlogomelodije očiščevalna, zdravilna zvočnost. Ta ga pozvezuje z zadnjo klasično modernistično skupino OHO

 

Kolaž: Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik postane začasno osvobojena cona, z njo pa dekonstruira nacionalizem, militarizem, rasizem. Nenehno podpira mehki terorizem, mehki - aktivizem. Za svojo strategijo uporablja kritično teorijo, ki deli svet na zatirane in tlačiteljske skupine. Njegova umetnost želi osvoboditi zatirane.

 

V četrtem razredu osnovne šole je z družino zapustil Maribor. Odselil se je v podsaharsko Afriko. Ta ga je v totalu senzibilizirala: že v naslednjem hipu je rasistično enačil z nacionalističnim. Po povratku je organiziral svoje prve neposredne umetniške akcije proti rasizmu. S  svojim univerzalnim umetniškim jezikom je želel vzpostaviti medrasno komunikacijo. Da, z zlogomelodijami in neologizmi. Z zlogomelodijami želi vstopiti v občečloveški jezik. On s civilno nepokorščino mehča uniformirance in njihove civilne agente. Predvsem je za vse njih motnja. Nikakor ne umetnik. Tudi on sam zase ne misli, da je umetnik. Toda on je veličasten umetnik.

 

Koktail: Za razliko od Luisa Bunuela, ki uporabi princip koktailov za definicijo svoje socialne pozicije, s katero želi deliti usodo srednjega razreda, Marko Brecelj želi deliti življenje umetnika, potopljenega v kontrakulturna stanja. Ravno zatiralske skupine skrivajo svojo zatiralskost s sklicevanjem na objektivnost. Naj živi subjektivnost! Živa izkušnja je pomembnejša od razumevanja zatiranja.

 

Citat in parafraza: Forma je polnost, ne pa zunanji videz. Mumble rap!

 

Montaža: Z glasbo za masovno uporabo oblikuje popolnoma nove forme. V svoje umetniške oblike dovoli vstop nizkim umetniškim zvrstem. S tem napade vse vrste akademizmov. S parado in montažo nevrednega umetniškega materiala zgradi prelepe umetnine. S parado neokusa napade energije zablod. Brecljeva kritična umetnost omogoči novo montažo sveta. Postmodernistično evforijo. 

 

Več kot jasno je, da jezik ne more opisati stvarnosti, kakor tudi ta komentar ne more opisati umetnosti Marka Breclja. Tako zlogomelodije postajajo DNK civilizacije, ki ga bomo lahko razbrali šele v daljni bodočnosti. Bodočnost pa je že zdavnaj za nami. Ne pozabimo, Marko Brecelj se je rodil v Sarajevu!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
33
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
4
21.03.2023 21:25
Strateški sveti vlade so pogruntavščina demokratičnih ureditev, ki sploh ni slaba v svoji osnovni ideji. Na določenih akutnih ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
15
19.03.2023 19:00
Na bo jasno že na začetku: nobena inkarnacija Udbe me ne bo ustrahovala in še naprej bom misli in pisal kot sem mislil in pisal ... Več.
Piše: Denis Poniž
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
20
17.03.2023 21:35
Petkova odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, da izda nalog za aretacijo ruskega predsednika, je v marsičem res prelomna, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
9
16.03.2023 19:44
Znašli smo se na prelomni točki razvoja celotne človeške skupnosti, kjer svobodni, individualni ustvarjalnosti zmanjkuje sape, ... Več.
Piše: Miha Burger
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
14
12.03.2023 22:42
Komisija za preprečevanje korupcije se je izjasnila v primeru groženj ministra za zdravje, izrečenih v telefonskem pogovoru s ... Več.
Piše: Milan Krek
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
18
12.03.2023 19:20
V časopisu, ki velja za vodilno (mainstream) slovensko glasilo, smo pred dnevi lahko brali zanimiv prispevek o nujnih spremembah ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika tedna: Zakaj se Sachs in mirovniki glede Rusije bridko motijo in s svojimi pozivi v resnici podpirajo zločinca Putina
38
10.03.2023 17:10
Človek je presenečen, da se toliko pametnih ljudi iz zgodovine ni nič naučilo. Že 20. stoletje dokazuje, da vrtnice in nageljni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Reaktivno - sanacijsko vladanje, ideologija, eko vrtovi, muzeji, spomeniki namesto razvoja
13
08.03.2023 20:15
Slovenija je dežela strategij, tudi zelo dobrih. Sprejemamo strategije za vsa področja, od zdravstva, šolstva, energetike, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Evropa 2035: Bencin v bruseljski utopiji
16
07.03.2023 12:33
Za revolucijo je poskrbela Evropska unija v gospodovem letu 2023, ko je med sprejemanjem ukrepov o ukrivljenosti banan in v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Putinova vojna v kontekstu svetovnih srečanj
9
06.03.2023 21:30
Med oktobrom in novembrom 2022 je bilo polno svetovnih srečanj, od katerih nobeno ni vključevaloRusije, bodisi je bila ta le ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Fermijev paradoks slovenske politike ali kje so naši novi politični leaderji
15
05.03.2023 21:10
Leta 1950 je fizik Enrico Fermi postavil vprašanje Kje so vsi?, ki ga danes poznamo kot Fermijev paradoks. Nobelov nagrajenec je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Polemika: Deveta obletnica ukrajinske vojne
19
03.03.2023 11:59
Nismo na prvi obletnici vojne v Ukrajini, kot trdijo zahodne vlade in mediji, pravi Jeffrey Sachs: Ta vojna traja že deveto ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Zakaj je imenovanje "tajnice" Društva novinarjev Slovenije Špela Stare v Programski svet RTV Slovenija moralno sporno in problematično
15
27.02.2023 20:00
Če je bil strah pred upravljanjem javne radiotelevizije s strani skupin, ki uresničujejo svoje interese, upravičen, se sprašuje ... Več.
Piše: Domen Savič
Planica 2023: Butična in cenovno zakalkulirana
21
26.02.2023 19:00
V zadnjih dneh smo priča eskalaciji javnih kritik na račun organizatorjev Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici. ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Prvo leto vojne: Russkij mir
26
23.02.2023 20:15
Ob robu nekega sestanka me je tedanji italijanski zunanji minister di Maio vprašal, če res mislim, da bo Rusija napadla ... Več.
Piše: Anže Logar
Eden od problemov ministra Bešiča so vedno nove, neuresničljive obljube, zaradi katerih ministru nos vse hitreje raste, tako kot Lažnivemu Kljukcu
7
22.02.2023 22:09
Finci za 5,5 milijona prebivalcev porabijo 22,3 milijarde sredstev, Slovenija pa za 2 milijona ljudi okoli 4,5 milijarde evrov, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zgrešeno pismo za mir: Kot je Hitler iz naše hotel napraviti nemško deželo, hoče Putin iz ukrajinske napraviti rusko
29
19.02.2023 18:00
Ali smo Slovenci leta 1941 ravnali narobe, ko smo se uprli nemškemu in drugim agresorjem ter v uporu vztrajali štiri leta? Kajti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Likvidaciji Muzeja slovenske osamosvojitve ob rob: Udba in akcija Sever
31
17.02.2023 20:00
Igor Bavčar je ob izidu knjige Igorja Omerze Udba in akcija Severjunija 2020 napisal obširno spremno besedo, v kateri je akcijo ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal Prešernove nagrade: "Le čevlje sodi naj kopitar"
15
15.02.2023 20:00
Paradoks je tudi v tem, da se je to zgodilo prav na predvečer Prešernovega dne in v tako skrajnem nasprotju z izjemno vsebino ... Več.
Piše: Andrej Jemec
V tretje gre rado? O slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta
13
14.02.2023 20:00
Še nekaj mesecev je ostalo do glasovanja o slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za leti 2024-2025. Za ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 2.383
02/
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.740
03/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.728
04/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.684
05/
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.301
06/
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
Miha Burger
Ogledov: 1.067
07/
Polemika tedna: Zakaj se Sachs in mirovniki glede Rusije bridko motijo in s svojimi pozivi v resnici podpirajo zločinca Putina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.090
08/
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
Valerio Fabbri
Ogledov: 770
09/
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
Valerio Fabbri
Ogledov: 330
10/
Reaktivno - sanacijsko vladanje, ideologija, eko vrtovi, muzeji, spomeniki namesto razvoja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.862